Zavarovalnica Triglav

Medij: Finance Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze in denar Datum: 01. 10. 2012 Stran: 12

BORZNA KRONIKA

SBI TOP, glavni indeks ljubljanske borze, je minuli teden zrasel za 9,69 odstotka, za posladek super borznega tedna je Zavarovalnica Triglav napovedala prevzem Slovenijalesa, prevzem Cetisa pa že poteka.

Minuli teden je bilo mogoče na ljubljanskih ulicah srečati borznike, ki niso skrivali dobre volje. Najbolj se je trgovalo s Krko, poslov je bilo za 2,6 milijona evrov, z Zavarovalnico Triglav za vec kot milijon, s Petrolom pa 920 tisoč evrov. To energetsko družbo so ponesle neuradne informacije, da se madžarska naftna družba Mol zanima za nakup 26-odstotnega deleža.

Cetis

Po nekajletnem mrtvilu so se ljubljanske borze dotaknili tudi prevzemi. Marko Mohar in Matjaž Satler prevzemata Cetis, prevzemna cenaje pičlih 25 evrov, prevzemnika pa že obvladuj eta več kot 39-odstotni delež. Poznavalci menijo, daje ponudba skromna, vendar pa v isti sapi dodajajo, da bi se mali delničarji vendar lahko odzvali, saj je delnica nelikvidna.

Slovenijales

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 29. 09. 2012 Stran: 9

SBI TOP je kot osrednji indeks Ljubljanske borze včerajšnje trgovanje končal pri 591 indeksnih točkah in še šestič zapored končal borzni dan s pozitivnim predznakom. Zgolj v tem tednu je pridobil kar deset odstotkov vrednosti in je za pol odstotka tudi nad vrednostjo z začetka letošnjega leta. Po visoki rasti so tudi ta teden izstopale delnice Petrola, Telekoma Slovenije in Zavarovalnice Triglav, o katerih se že dlje časa ugiba, da bi lahko bile prav pri vrhu prodajnega seznama podjetij v pretežni državni lasti. Delnica Petrola se je tako ta teden z ravni 190 zavihtela na 220 evrov, nič manj impozantna ni bila rast vrednosti Telekomove delnice, s 65 na 80 evrov, zaostajala ni niti delnica Zavarovalnice Triglav z rastjo z 12,4 na skoraj 15 evrov.

Prav iz največje slovenske zavarovalnice so včeraj sporočili prevzemno namero za ljubljanski Slovenijales, kjer so po nakupu za dobrih sedem milijonov evrov skoraj 22-odstotnega deleža od Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe zdaj že 83,55-odstotni lastniki Slovenijalesa. Zavarovalnica Triglav tokrat preostalim skoraj 1000 delničarjem Slovenijalesa ponuja za delnico v denarju 119,43 evr a (pred letom dni 112,6 evra), s čimer celotno družbo, ki jo bo Triglav po kasnejši iztisnitvi malih delničarjev najverjetneje priključil k svoji nepremičninski družbi, vrednoti na 32,7 milijona evrov. Vrednost delnice Slovenijalesa se je letos večino časa gibala med 30 in 40 evri, od poletja dalje pa se je njena vrednost pričela vzpenjati proti 80 evrov, pred včerajšnjo objavo prevzemne namere pa je bila vredna 70 evrov.

Medij: Finance Avtorji: Kačič Matej Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 28. 09. 2012 Stran: 8

Ali bo Zavarovalnica Triglav objavila nov prevzem Slovenijalesa?

Odškodninska družba Sod je Triglavu prodala sveženj 29.847 delnic. Sod naj bi po neuradnih informacijah za skoraj 11-odstotni delež podjetja prejel 3,5 milijona evrov oziroma 116 evrov na delnico, borzna cena znaša 70 evrov.

Vlagatelji na domači borzi se sprašujejo, ali se napoveduje nov prevzem Slovenijalesa, saj je odškodninska družba Triglavu prodala svoj delež. Po neuradnih informacijah je za delnico prejela 116 evrov oziroma skupaj 3,5 milijona evrov. Cena Slovenijalesa na borzi se že nekaj časa vrti okoli 70 evrov, Triglavje tako Sodu plačal 65-odstotno premijo. S tem poslom je zavarovalnica delež povečala na 72,65 odstotka, skoraj 11 odstotkov Slovenijalesa ima v lasti Kad, 1,8 odstotka Primorski skladi, preostanek pa mali delničarji. Od letošnjega marca je delež v Slovenijalesu najbolj povečala celovška Zveza bank, delnice sta dokupovala še mariborska Impala in koprski I. M. 2000.

Triglav lani pri prevzemu neuspešen tudi zaradi Soda

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27. 09. 2012 Stran: 9

Agencija za trg vrednostnih papirjevje odvzela glasovalne pravice državi in šestim družbam v njeni (delni) lasti, dokler ne dajo prevzemne ponudbe za delnice NKBM ali ne znižajo lastniškega deleža pod prevzemni prag

Če bo do konca leta sklicana še ena skupščina NKBM, kar je glede na sklepe junijske skupščine o nujnosti dokapitalizacije banke zelo verjetno, potem najverjetneje država in z njo povezane družbe, ki so ob lanski spomladanski dokapitalizaciji banke po dogovoru z Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) kupile delnice banke, na tej skupščini ne bodo imele glasovalne pravice. Včeraj so iz Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) namreč sporočili, da je ta odvzela glasovalne pravice v NKBM sedmim družbam.

ATVP je zaradi kršitve določb Zakona o prevzemih v NKBM prepovedala uresničevati glasovalne pravice Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), Pošti Slovenije, družbi GEN, Kadu, Sodu, Elesu in Aerodromu Ljubljana. "Prepoved uresničevanja glasovalnih pravic začne veljati z dnem dokončnosti te odločbe in velja, dokler navedene družbe ne dajo prevzemne ponudbe za delnice NKBM ali dokler ne znižajo lastniškega deleža v ciljni družbi, tako da prevzemnega praga ne bodo več dosegale. Hkrati je ATVP ustavila postopek ugotavljanja usklajenega delovanja ter doseganja prevzemnega praga v NKBM zoper Inštitut za novejšo zgodovino, ker ni ugotovila kršitev," so zapisali v sporočilu, ki so ga poslali iz ATVP.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Polanič Matjaž Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 26. 09. 2012 Stran: 8

Državni sekretar Dejan Krušec je od uprave banke zahteval podatke o komitentih, kar je nezakonito

Ljubljana - Bančna tajnost, načela korporativnega upravljanja in ne nazadnje zakon o gospodarskih družbah za ministrstvo za finance pod vodstvom Janeza Šušteršiča in njegove uslužbence očitno ne veljajo več. Državni sekretar na ministrstvu za finance Dejan Krušec je namreč po naših zanesljivih informacijah od uprave Abanke pod vodstvom Jožeta Leniča pred dnevi zahteval celo podatke o posojilih in depozitih njenih komitentov, kar bi lahko predstavljalo resno kršitev zakona o bančništvu. Ta namreč upravi ali nadzornemu svetu banke strogo prepoveduje razkrivanje kakršnih koli podatkov o njenih komitentih, še zlasti pa podatkov o posameznikovih posojilih in depozitih.

Da so od Abanke zahtevali podatke o kreditni izpostavljenosti in obsegu varčevalnih vlog po posameznih komitentih, priznavajo tudi na ministrstvu. To opravičujejo s tem, da je njihova primarna naloga skrb za stabilnost finančnega sistema. Na kakšni pravni podlagi so od banke sploh lahko zahtevali te podatke, na ministrstvu niso jasno pojasnili. Povedali so nam le, da so vlade držav članic evra junija in oktobra lani dale zaveze glede pomoči sistemsko pomembnim bankam. »Zaveze med drugim opredeljujejo, da če dokapitalizacija bank s strani lastnikov ne bi bila izpeljana, bi morala v sistemsko pomembne banke vstopiti neposredno Republika Slovenija,« pravijo na ministrstvu. Hkrati s podatki o bančnih komitentih je po naših informacijah Krušec zahteval tudi, da Abanka za skrbni pregled poslovanja brez konkurenčnega postopka izbere družbo European Resolution Capital (ERC), ki je že naredila skrbni pregled NLB in ki ga opravlja tudi v Novi KBM, kar so včeraj na ministrstvu zanikali. Komentar Banke Slovenije glede zahteve ministrstva po razkritju občudjivih podatkov bomo poskušali pridobiti danes. Čeprav na ministrstvu trdijo, da so s svojimi ukrepi želeli preprečiti potencialne negativne učinke na proračun, pa s svojimi dejanji dejansko onemogočajo, da bi dokapitalizacijo Abanke izpeljali sedanji lastniki. Že na tajnem sestanku na ministrstvu, ki so se ga po neuspešni dokapitalizaciji udeležili predsedniki uprav Zavarovalnice Triglav, Abanke, Gorenjske banke in Save, so razkrili svoje karte. Krušec je namreč lastnikom napovedal, da bo država prevzela popoln lastniški nadzor nad Abanko, četudi bi njeni lastniki v banko vplačali 50 milijonov evrov dodatnega kapitala.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matajž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 26. 09. 2012 Stran: 10

Stroške razhoda in delitve KD Group si lastniki želijo prenesti kar na pleča Adriatica Slovenice

Ljubljana - Odnosi med Matjažem Gantarjem, Sergejem Racmanom, Aleksandrom Sekavčnikom in Tomažem Butino so se po naših informacijah zaostrili do te mere, da so se že začeli pogajati, kako bi si razdelili naložbe KD Group in dokončno prekinili medsebojno sodelovanje.

Po navedbah naših virov je bila prelomna prav zadnja skupščina družbe KD (večinska lastnica KD Group), na kateri sta Racman in Sekavčnik s pomočjo Mateja Počivavška preglasovala Gantarja (Butine na skupščini ni bilo) in dosegla, da bi moral KD svojim lastnikom izplačati za kar 9,3 milijona evrov dividend. Izplačilo je preprečila šele Agencija za zavarovalni nadzor (AZN), ki je od upravnega odbora KD nemudoma zahtevala sklic nove skupščine, na kateri bi delničarji preklicali izplačilo dividend.

Tej skupščini je po neuradnih informacijah sledila burna seja upravnega odbora, na kateri je eden od lastnikov predlagal celo razdelitev družbe na več delov. Podrobnosti za zdaj niso znane, po nekaterih informacijah pa naj bi Gantar za svoj lastniški delež dobil Adriatic Slovenko, Butina KD Sklade, Sekavčnik in Racman pa KD Kapital in nekatere nepremičnine. Toda po navedbah naših virovje to račun brez krčmarja, saj ima KD Group še vedno okoli 27.000 malih delničarjev, ki bi jih morali pred tem izplačati iz lastništva. Ti se namreč o tovrstni delitvi družbe brez dvoma ne bi strinjali, poleg tega pa je le malo možnosti, da bi to podprli tudi upniki holdinga. KD Group je imel namreč konec junija še vedno za skoraj 160 milijonov evrov finančnih obveznosti, od česar okoli 50 milijonov evrov predstavljajo bančna posojila, 26 milijonov evrov posojila hčerinskih družb, preostalih 80 milijonov evrov pa obveznosti iz obveznic, ki so jih v pretežni meri pokupile domače banke in Adriatic Slovenica.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 12. 09. 2012 Stran: 8

Ljubljana - Ceno neodločnosti največjih lastnikov Abanke Vipe bodo, tako kaže, plačali komitenti tretje največje slovenske banke. Rok za vplačilo dokapitalizacijskih delnic Abanke po ceni sedem evrov za delnico se izteče danes ob 15. uri, še včeraj zvečer pa po naših informacijah novih delnic brezpogojno ni vplačal noben od večjih lastnikov. Ker banki tako očitno ne bo uspelo zbrati potrebnih 50 milijonov evrov svežega kapitala, bo uprava pod vodstvom Jožeta Leniča zdaj prisiljena še dodatno priviti kreditno pipico in zaostriti že tako stroge pogoje kreditiranja.

Neuresničljivi pogoji

Abanki bi dodatni kapital lahko zagotovili praktično le Zavarovalnica Triglav in Gorenjska banka, medtem ko preostali večji lastniki zaradi lastnih finančnih težav pri dokapitalizaciji niso bili sposobni sodelovati. Gorenjska banka je po neuradnih informacijah sicer vplačala za okoli sedem milijonov evrov delnic, vendar pod pogojem, da bi bile vplačane vse delnice. Podobno so včeraj tudi nadzorniki Triglava dali upravi soglasje za vplačilo do največ 11 milijonov evrov dokapitalizacijskih delnic, vendar bi morala državna podjetja v manj kot 24 urah dobiti vrnjene glasovalne pravice (te jim je zaradi kršitve zakona o prevzemih že pred časom vzela Agencija za trg vrednostnih papirjev), vplačane pa bi morale biti vse nove delnice Abanke. Gre za pogoje, ki v tako kratkem času niso uresničljivi, česar se očitno zavedajo tudi nadzorniki Triglava. Ti so tako na včerajšnji seji sprejeli tudi dodaten sklep, ki bo upravi Triglava pod vodstvom Matjaža Rakovca omogočil, da v novo izdane podrejene dolžniške instrumente Abanke začasno vloži do 25 milijonov evrov. Ta sredstva bi morala Abanka vrniti Triglavu ob uspešno izvedeni naslednji dokapitalizaciji.

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika,Smrekar Tanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 12. 09. 2012 Stran: 4

Zavarovalnica Triglav bi od banke odkupila do 25 milijonov evrov podrejenih papirjev

Abanka v dokapitalizaciji, ki se konča danes opolnoči, najverjetneje ne bo zbrala potrebnih 50 milijonov evrov. A rezervni scenarij obstaja: največja lastnica, Zavarovalnica Triglav, Abanki zagotovi kapitalsko trdnost z odkupom do 25 milijonov evrov novih podrejenih dolžniških instrumentov. Obstaja več pogojev. 

Da bo prvi človek Abanke Jože Lenič po lanski rekordni izgubi banke (119 milijonov evrov) in zdajšnji lastniški sestavi težko zbral potreben kapital, je potrdil že prvi krog dokapitalizacije. Predkupno pravico je izkoristilale peščica malih delničarjev banke; vplačanih je bilo le za 694 tisoč evrov novih delnic. Z uspešno dokapitalizacijo bi se število delnic Abanke sicer podvojilo.

Medij: Finance Avtorji: Karel Lipnik Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 10. 09. 2012

V začetku novembra bodo predvidoma pri lastnikih že nezavezujoče ponudbe za nakup večinskega deleža Heliosa

Helios naj bi po več letih lastniške agonije v letu dni dobil novega lastnika. Med bolj zainteresiranimi kupci bo verjetno ameriški velikan PPG, s katerim Helios pri prodaji izdelkov sodeluje že od začetka tega tisočletja.

S prodajo Heliosa se bo skoraj zagotovo končala tudi era Uroša Slavinca.

Po petkovi objavi začetka postopka prodaje, ki bo predvidoma končan v letu dni, naj bi še ta mesec izšel informacijski memorandum. Zainteresirani kupci 73-odstotnega deleža Heliosa, ki ga prodajajo NLB, Abanka, Modra zavarovalnica, Triglav Skladi, NKBM, NFD, Banka Celje, Zavarovalnica Triglav, Gorenjska banka, Primorski skladi, Probanka in KBM Infond, bodo imeli nato predvidoma do novembra čas, da oddajo nezavezujoče ponudbe. Največji lastnik je sicer Infond Holding v stečaju (OP Društva MDS - Zvon ENA holding, d.d. - v stečaju), vendar pa z njegovim deležem v celoti razpolagajo banke. Največji delež je zasegla NLB.

Prodajni postopek vodi francoska banka BNP Paribas. Sledita podroben pregled poslovanja Heliosa, pri katerem bodo sodelovali najugodnejši ponudniki, in oddaja zavezujočih ponudb. Ta del postopka naj bi bil končan v prvem delu leta 2013, potem pa so na vrsti še končna pogajanja in pridobivanje vseh dovoljenj nadzornih organov in varuhov konkurence.

Cena med realnostjo in željami

Medij: Dnevnik Avtorji: Jernej Ogrin Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 09. 2012

Ljubljana - V zadnjem času postaja znova aktualna tema prodaja največje slovenske zavarovalniške skupine, Zavarovalnice Triglav, saj želi država z namenom znižanja proračunskih izdatkov in izogibanja potrebi po vladni pomoči zmanjšati izpostavljenost v največjih finančnih družbah na četrtinski delež.

V tem krogu je Triglav najbolj dobičkonosen, saj cilja v letošnjem letu na čisti dobiček v višini 61 milijonov evrov, v nasprotju z bankami pa je zanimiv tudi za več evropskih finančnih velikanov. Ne le zaradi slovenskega trga, ki trenutno prinaša večino dobička, temveč predvsem zaradi neizkoriščenega potenciala rasti na trgih jugovzhodne Evrope, kjer je zavarovalniški trg še v povojih, Triglav pa je razmeroma močan zlasti na Balkanu.

Velik potencial srednjeevropske regije

Prav regija srednje in vzhodne Evrope (CEE) naj bi v prihodnjih letih beležila višjo gospodarsko rast in posledično tudi občutnejšo krepitev zavarovalniškega trga od zahodne Evrope. Pri tem premoženjska in odškodninska zavarovanja še vedno predstavljajo največji delež celotnega obsega zbranih premij, ta segment pa bo zaradi krize tudi najbolj na udaru. Toda še bistveno večji potencial ima segment življenjskih zavarovanj, saj rast razpoložljivega dohodka gospodinjstev, zdravstvene in pokojninske reforme ter večja ozaveščenost prispevajo k vse večjemu povpraševanju po tej vrsti zavarovanj. Tudi v celoti gledano nizka raven tržne penetracije zavarovanj regije CEE v primerjavi z zahodno Evropo omogoča veliko možnosti za organsko rast, zaradi občutnih razlik v gospodarskih razmerah med posameznimi državami pa bo pri tem ključno vlogo odigrala raznolika tržna strategija. Pri tem se bodo morale zavarovalniške družbe vseeno spopasti tudi z učinki krize, ki je številne države CEE močno prizadela, zlasti z vidika trga dela, investicijske dejavnosti in kopičenja zadolževanja. Zato se bo regija soočala s tremi ključnimi izzivi: valutnimi tveganji, močno izvozno izpostavljenostjo zahodni Evropi in tesno bančno povezanostjo z evropskim finančnim sistemom. Zavarovalnice so za povrh izpostavljene dodatni oviri v obliki strožjih solvenčnih zahtev, ki naj bi se po trenutni časovnici začele uporabljati leta 2014 in bi lahko pripeljale do novega vala konsolidacije med manjšimi zavarovalnicami.