Pivovarna Laško

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan,U. E. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 31. 03. 2012 Stran: 9

Po četrtkovem odstopu celotne uprave Mercatorja pod vodstvom Žige Debeljaka je bilo na včerajšnji skupščini delničarjev že imenovanih šest povsem novih nadzornikov

Članici uprave Pivovarne Laško Marjeta Zevnik in Mirjam Hočevar, Rok Rozman (prokurist v Unicreditu Slovenija), Boris Galič (Allianz Zagreb), Zdenko Podlesnik (iz kroga družb NFD) in dr. Matej Lahovnik so bili na včerajšnji skupščini delničarjev Mercatorja - dan po odstopu celotne Mercatorjeve uprave - imenovani za nove nadzornike s strani kapitala. Ob njih bodo v nadzornem svetu po novem namesto šestih le še trije predstavniki zaposlenih. Skupščine se je sicer smelo udeležiti le 73,38 odstotka kapitala, saj NLB z Banko Celje, Nova KBM, Abanka Vipa, Gorenjska banka in Banka Koper še zaradi predlanske odločbe ATVP niso imele glasovalnih pravic, skupščine pa so se udeležili imetniki 66,69 odstotka delnic z glasovalno pravico. Na skupščini je krog lastnikov okrog Pivovarne Laško, banke Unicredit in družb NFD obvladoval tri četrtine prisotnih glasov, zato je Rajko Stankovič iz društva Mali delničarji Slovenije menil, da bi te družbe morale zaradi domnevnega usklajenega delovanja na skupščini podati tudi prevzemno ponudbo za Mercator.

Višja dividenda, uprava brez odpravnin

Druga pomembnejša točka včerajšnje skupščine pa je bila, da se med delničarje namesto s strani uprave v odstopu in prejšnjega nadzornega sveta predlaganih 4,5 evra bruto dividende na delnico (prvotni predlog je bil celo zgolj tri evre) na predlog družb skupine Pivovarne Laško nameni šest evrov bruto dividende na delnico ali 22,6 od skupno 28,8 milijona evrov bilančnega dobička. Uprava Mercatorja pod vodstvom Žige Debeljaka predlogu ni ugovarjala; je pa svoj ponujeni odstop že predtem pojasnila z besedami, da se je zgodil po tehtnem premisleku, ker se je očitno omajalo zaupanje nekaterih večjih lastnikov do te uprave. Čas odstopa pa po Debeljakovih besedah naj ne bi bil povezan s samo včerajšnjo skupščino delničarjev, ampak so čakali, da se zaključi prejšnji krog prodaje večinskega deleža Mercatorja članov konzorcija. Upravi, ker je odstopila, tako Debeljak, niti ne pripadajo odpravnine, imajo pa v skladu s svojimi pogodbami o zaposlitvi šestmesečni odpovedni rok, ki pa so ga v korist družbe tudi pripravljeni skrajšati. Predstavniki lastnikov na skupščini, tudi novi nadzorniki Mercatorja s strani Pivovarne Laško in Unicredita, so bili različnih mnenj o nujnosti čimprejšnjega sklica seje novega nadzornega sveta, a verjetno se bo nekoliko počakalo tudi zaradi iskanja primernih kandidatov za vodenje ene največjih slovenskih gospodarskih družb.

Revizija zaradi prevzemne namere

Medij: Slovenske novice Avtorji: Vatovec Jadran Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dan v novicah Datum: 31. 03. 2012 Stran: 4

Uprava Mercatorja je odstopila, ker je vedela, da jo bodo v kratkem odstavili

Todoričev Agrokor v zamenjavi uprave vidi predvsem še eno priložnost zase

LJUBLJANA - Čeprav je predvčerajšnjim na mah nepreklicno odstopila vsa uprava najboljšega soseda Mercatorja z mag. Žigom Debeljakom na čelu - poleg njega so v njej sedeli tudi mag. Melita Kolbezen, mag. Vera Aljančič Falež, mag. Stanka Čurovič in Peter Zavrl ter še dva pomočnika, Aleš Resnik in Jože Sadar -, nove razmere, v kakršnih se je zaradi tega znašel največji slovenski trgovec, vsaj včeraj zjutraj (kljub pričakovanju skupščine delničarjev Mercatorja, ki naj bi med drugim odločala tudi že o spremembah v nadzornem svetu, o povečanju pristojnosti nadzornega sveta pri strateških odločitvah in o uporabi lanskega bilančnega dobička) le še niso vplivale na poslovanje Ljubljanske borze. So se pa medtem že pojavile špekulacije, da se bo mag. Debeljak, ta naj bi bil sicer s svojo ekipo pripravljen ostati v Mercatorju do konca septembra, z nekaterimi sodelavci skoraj gotovo poskušal umakniti k Franju Bobincu: v Gorenje Group. Medtem so nekateri hrvaški mediji že začeli objavljati špekulacije, da je odstop Debeljakove uprave mogoče celo nova priložnost za Todoričev Agrokor, ki, ko bo imenovana nova uprava, lahko znova poskusi kupiti Mercator.

Tečaj delnice Mercatorja je po odstopu uprave celo zrastel: za skoraj 10 odstotkov, celo do 137 evrov. Je pa zato bilo že vnaprej znano, da so za zanimiv dnevni red včerajšnje skupščine poskrbeli največji lastniki (Pivovarna Laško, Unicredit banka Slovenija in NLB).

Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 30. 03. 2012 Stran: 5

ZADNJA VEČERJA Kljub odstopu uprave največjega trgovca bo na današnji skupščini menda še frčalo perje

Včeraj pozno zvečer je uprava Mercatorja, ki jo vodi Žiga Debeljak, nepreklicno odstopila. Ali to pomeni, da bo seja skupščine delničarjev Mercatorja bolj mirna, kot je še kazalo včeraj čez dan?

Uprava Mercatorja, v kateri so poleg Debeljaka še Melita Kolbezen, Vera Aljančič Falež, Peter Zavrl, Stanka Curovid ter dva pomočnika, Aleš Resnik in Jože Sadar, je zaradi nestrinjanja lastnikov z njenim delom kolektivno odstopila. Dodala je, da bo v Mercatorju še največ pol leta, razen če bi lastniki želeli, da gredo prej. Tako jim piše tudi v pogodbah.

Odstop je Debeljak včeraj pozno zvečer potrdil za STA: »Časi so preresni in prezahtevni, uprava Mercatorja želi, da se Mercator razvija naprej, lastniki pa bodo morali od zdaj prevzeti odgovornost.«

Kaj to pomeni za današnjo skupščino?

V dveh večjih lastnikih Mercatorja so bili včeraj zaradi odstopa uprave presenečeni. Povedali so, da konkretna imena za zamenjavo še niso dogovorjena, da se bodo o naslednikih Debeljakove ekipe dogovorili po koncu današnje skupščine. Zagotovili pa so, da bodo naredili vse, da bo delovanje Mercatorja potekalo nemoteno.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 30. 03. 2012 Stran: 9

Današnja redna 18. skupščina delničarjev Mercatorja bo v znamenju preštevanja glasov. Ugotavljalo se bo, kdo sploh sme glasovati na tej skupščini (glasovalne pravice naj bi bile odvzete bankam NLB z Banko Celje, Novi KBM, Abanki in Gorenjski banki, ki imajo skupno 23,43 odstotka lastništva Mercatorja), medtem ko bodo družbe skupine Pivovarne Laško s 23,34 odstotka delnic Mercatorja tokrat na skupščini le prisotne in zastopane. Pričakovati je, da naj bi se tako skupščine udeležilo okrog 65 odstotkov kapitala in da bi moral krog okoli bank in Pivovarne Laško za razrešitev nekaterih članov nadzornega sveta s strani kapitala (špekulira se predvsem o Kristjanu Verbiču iz VZMD in sedanjem predsedniku nadzornega sveta Robertu Šegi) zbrati okrog tri četrtine na skupščini prisotnega kapitala. Če bi jim to uspelo in bodo spremenili statut, da bo po novem v nadzornem svetu šest predstavnikov kapitala in le še trije namesto šestih iz vrst zaposlenih, bi lahko bil omajan tudi stolček predsednika Mercatorjeve uprave Žige Debeljaka.

Sama skupščina bo torej pokazala, tudi s pričakovanimi nasprotnimi predlogi, kdo od sedanjih petih nadzornikov Mercatorja kot predstavnikov kapitala (Šega, Verbič, Jadranka Dakič, Štefan Vavti in Miro Medvešek) bo sploh ostal v nadzornem svetu, ali se bosta temu pridružila Marjeta Zevnik, članica uprave Pivovarne Laško, ali pa Boris Galič, predsednik uprave Allianz Zagreb, ki sta z nasprotnimi predlogi že predlagana, ali morda kakšno povsem novo ime. Večina obstoječih lastnikov na čelu z banko UniCredit in Pivovarno Laško naj ne bi bila zadovoljnih s tem, da je nedavno propadla prodaja Mercatorja hrvaškemu Agrokorju po ceni 221 evrov za delnico, ki pa je trenutno na Ljubljanski borzi vredna le še 125 evrov.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27. 03. 2012 Stran: 9

Sanacija Pivovarne Laško Uprava bo danes povedala nadzornikom, kako potekajo pogajanja z bankami upnicami

Ljubljana - Nadzorniki Pivovarne Laško bodo danes izvedeli, kako potekajo pogajanja z bankami upnicami, ki jim Laško dolguje skoraj 300 milijonov evrov.

Že v petek oziroma konec meseca se obema pivovarnama izteče za približno 160 milijonov evrov posojil, ki sta jih najemali po večini pri NLB. Če banica(-e) posojil ne bo(-do) podaljšala(-e), bo Pivovarna Laško lahko padla v resne likvidnostne težave, so pred kratkim javno opozorili v Pivovarni Laško.

Po mnenju poznavalcev je malo verjetno, da banke v reprogram ne bi privolile, drugo vprašanje pa je, ali bodo omogočile Laščanom reprogram na dolgi rok, kot si ga želi vodstvo pivovarne. Rajko Stankovič v imenu malih delničarjev Pivovarne Laško pričakuje, da bodo banke imele posluh in reprogram odobrile za več kot tri do šest mesecev. Ne nazadnje uprava družbe ni objektivno odgovorna za neuspešne odprodaje premoženja, je opozoril predsednik MDS.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 19. 03. 2012 Stran: 4 Foto: Tit Košir

Kaže, da nadzomištvo, ki je vmesni člen med upravo in lastniki, pri nas ne deluje, kot bi moralo

Ob številnih domnevnih oškodovanjih v (pre)številnih slovenskih podjetjih - najbolj odmevna je bila nazadnje posebna revizija v Telekomu Slovenije, kjer naj bi bilo nastalo za 21,44 milijona evrov oškodovanja, ne pozabimo pa še vsaj na primere Istrabenza, Pivovarne Laško, SCT-ja, Vegrada, kranjske Save, NLB-ja, Nove KBM - se zastavlja vprašanje o odgovornosti nadzornikov, ki so ta podjetja nadzirali. So bili strokovno dovolj usposobljeni, jim je šlo zgolj za nadzorniška plačila in kakšne so bile morebitne sankcije za ne dovolj kvaliteten in usposobljen nadzor, ko so milijoni evrov spolzeli iz podjetij?

Mag. Irena Prijovič, generalna sekretarka Združenja nadzornikov Slovenije, o tem, ali je do zdaj kateri od nadzornikov za slabo nadziranje bodisi kazensko bodisi odškodninsko odgovarjal, pravi: "Kazenska odgovornost je med nadzorniki že imela sodni epilog. Izrečena jim je bila kazen skupaj s poslovodstvom. Sodne prakse na področju odškodninske odgovornosti pa skoraj ni, je pa kar nekaj odmevnih primerov še v teku. Znan mi je tudi manjši primer, ko je sodišče odločilo, da nadzorniki družbi povrnejo stroške, ki so jih neupravičeno naredili."

(Ne)sankcioniranje nespoštovanja zakonov

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 08. 03. 2012 Stran: 10

Uvod v skupščino Mercatorja Če bodo lastniki s predlogi uspešni, bo morala uprava pri poslih prej in pogosteje po dovoljenje k nadzornikom

Ljubljana - »Nekaj delničarjev je v sedemdnevnem roku po objavi sklica skupščine zahtevalo dopolnitev dnevnega reda, pri čemer bo Mercator dodatne točke in čistopis dnevnega reda skupščine delničarjev objavil v zakonitem roku, vsaj 14 dni pred skupščino.« Ta bo 30. marca.

Pojasnilo, ki smo ga kot odgovor na naša vprašanja dobili iz Mercatorja, potrjuje neuradne informacije, objavljene v včerajšnjih Financah, o vrsti do uprave in nadzornikov družbe neprijaznih dodatnih skupščinskih predlogov. O vsebini zahtevanih dopolnitev nismo izvedeli ničesar uradnega, dobro obveščeni viri pa vedo, da dopolnitev dnevnega reda zahtevajo trije lastniki, Skupina Pivovarna Laško, banka Unicredit in NLB.

Nove zahteve

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Foto: Tit Košir Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 03. 2012 Stran: 11

Verniki so zaupali lastninske certifikate Krekovim skladom in ob tem cerkev napačno enačili z državo, meni Rajko Stankovič, predsednik MDS

V obdobju, ko mali delničarji v marsikaterem slovenskem podjetju doživljajo vedno bolj grenko izkušnjo delničarstva, smo se z Rajkom Stankovičem, predsednikom društva Mali delničarji Slovenije (MDS), pogovarjali o delovanju njihovega društva in o njihovih najbolj odmevnih akcijah v elektrodistribucijskih podjetjih, Vzajemni, holdingih Zvon, Savi, Merkurju, Perutnini Ptuj in številnih drugih primerih.

Čemu so društva malih delničarjev namenjena?

"Na področju delničarstva sem pričel delati 10. junija 2006 v društvu VZMD, vse do 12. marca 2009, ko sva se s predsednikom VZMD, Kristjanom Verbičem, zaradi različnih pogledov na delovanje društva in predstavljanja interesov malih delničarjev razšla. V MDS, ki smo ga ustanovili aprila 2009, smo vedno poiskali nekoga, ki je delničar v določenem podjetju, da je poleg lastnih nesebično branil interese drugih malih delničarjev. Vedno smo skušali najti nekoga, ki je užival zaupanje večjih delničarjev bodisi (nekdanjih) zaposlenih. Z lastnim zbiranjem pooblastil se letno udeležimo 45 do 50 skupščin, imamo 21-odstoten izplen vrnjenih pooblastil za zastopanje na skupščinah, kjer v povprečju zastopamo dva odstotka osnovnega kapitala in dobre tri odstotke glasovalnih pravic. Nastopamo tudi kot pooblaščenci v podjetjih, kot so Petrol, Gorenje, Pivovarna Laško, Mercator, kjer organizirano zbirajo pooblastila. Lani smo med temi družbami najboljši rezultat imeli na Gorenju, kjer smo zastopali 12,37 odstotka delničarjev, saj smo dobili pooblastilo podjetja Philipa Sluiterja (Home Products Europe), ki je 6,73-odstotni lastnik. Pri lastnih zbiranjih pooblastil bi izpostavil, da smo na lanski skupščini Krke zastopali 5,5 odstotka delničarjev, leto prej, ko se v zbiranje pooblastil ni vključila Krkina uprava, pa slabih 10 odstotkov. Že dve leti zapored smo največji zastopniki malih delničarjev v Žitu, kjer imamo na skupščini od 26- do 28-odstotno zastopanost kapitala in v obeh letih smo z nasprotnim predlogom uspeli z zvišanjem dividende, z nadzornikom žal ne. V zadnjem letu smo se aktivno vključili v zgodbo obeh cerkvenih' holdingov Zvon in tudi tu dosegli od 6- do 10-odstotno skupščinsko zastopanost."

Mačehovska država v elektropodjetjih

Kolikšen je vaš letni proračun za delovanje in kako pridete do teh sredstev?

Medij: Večer Avtorji: D. T. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 05. 03. 2012 Stran: 4

Rekli so

Rajko Stankovič, predsednik društva Mali delničarji Slovenije (MDS): "Ob nekaj vloženih tožbah, na primer proti Bošku Šrotu, Robertu Časarju, Andreju Lovšinu, aktualni razpravi o morebitni vložitvi tožbe zoper nekdanje vodstvo Telekoma Slovenije, je zanimivo, da zoper Igorja Bavčarja in nekdanje nadzornike Istrabenza tožbe niso bile vložene. Prej omenjeni postopki so na sodišču in razen nekaj obravnav epiloga ni bilo in bojimo se, ker se časovno stvari odmikajo, da epiloga niti ne bo ali bo celo zastaranje. Z vidika morebitne uvedbe pokojninskih računov, za kar si zlasti na Ljubljanski borzi prizadevajo že dobri dve leti, a se na zakonodajnem področju ni nič zgodilo, in povrnitve zaupanja vlagateljev v trg vrednostnih papirjev bi bilo dobro, da bi katera od teh zgodb dobila epilog v obliki odškodnine. Da bi tudi nadzornik, ki odgovarja s svojim premoženjem, za sprejete slabe odločitve odgovarjal s plačilom odškodnine družbi in njenim delničarjem. Le v tem primeru bi kasneje te položaje lahko zasedali ljudje, ki bi krepko premislili, kako nadzirajo investicijo, in ne zgolj razmišljali o višini nadzorniškega plačila."

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 03. 03. 2012

Ljubljana - Od tisoč evrov, investiranih na vrhuncu borzne evforije, je delničarjem Intereurope, Luke Koper, Nove KBM, Aerodroma Ljubljana, Pivovarne Laško in Save ostalo manj kot sto evrov, delničarjem številnih holdingov le nekaj centov, medtem ko so zadnja štiri leta še najbolje prebrodili delničarji Cinkarne Celje, Krke in Mercatorja.

Zanimivo je, da gre za družbe, ki imajo že vrsto let stabilno upravo, njihovega poslovanja v času krize niso zaznamovali odpisi zgrešenih naložb, poleg tega so svojim delničarjem v zadnjih letih izplačale tudi za slovenski trg nadpovprečno visoke dividende.

Krka in Mercator sta poleg tega tudi edini pomembnejši družbi na Ljubljanski borzi, ki sta celotno obdobje finančno-gospodarske krize delničarjem vsako leto izplačali več dividend kot leto poprej, delež tujih investitorjev v njunem lastništvu pa je opazneje višji kot pri večini preostalih borznih družb. Izmed 17 analiziranih večjih borznih podjetij leta 2008 dividend ni izplačala edino Sava Re, medtem ko so skozi obdobje finančne krize dividende vsako leto izplačevali le v Krki, Mercatorju, Petrolu, Telekomu Slovenije, Aerodromu Ljubljana in Žitu.

Slabše le v Atenah

Od najvišjih vrednosti iz sredine leta 2007 so se tečaji na Ljubljanski borzi v povprečju znižali že za skoraj 80 odstotkov, kar je le nekoliko manj, kot znašajo izgube vlagateljev na atenski borzi. Da bi se tečaji na slovenskem trgu kapitala znova povzpeli na rekordne ravni, bi se morale delnice na Ljubljanski borzi v povprečju podražiti za kar 400 odstotkov, delničarjem Intereurope in Save pa bi pomagala šele rast, ki bi presegala 5000 odstotkov. Bistveno manj, okoli 140 odstotkov, bi za izenačitev z najvišjo doseženo borzno vrednostjo potrebovali delnici Cinkarne Celje in Krke, okoli 230 oziroma 280 odstotkov pa delnici Mercatorja in Iskre Avtoelektrike.