Petrol

Medij: Finance Avtorji: P. W.Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 24. 06. 2010 Stran: 4

»Vodstvo Petrola se je v prejšnjih dneh srečalo z nekaterimi predstavniki preostalih lastnikov Istrabenza. Tema pogovorov je bila zadnja skupščina družbe Istrabenz in zavrnitev sklepa za uvedbo pregleda poslovanja za minulih pet let.

Vodstvo Petrola je poudarilo, da bo kot dober gospodar storilo vse, da se tam, kjer je bila morebitna škoda storjena, ta povrne,« so včeraj sporočili iz Petrola, ki ga vodi Aleksander Svetelšek.

Tako bodo zdaj spet proučili že znana revizijska poročila. »Če bo vnovična proučitev poročil pokazala, da so upravičene tudi posebne revizije, bodo te tudi zahtevane,« so še sporočili iz Petrola, ki se bo na to temo »tudi v prihodnjih mesecih sestajal z delničarji Istrabenza«.

Spomnimo pa, da je bilo zaradi omenjenega veliko hude krvi tudi v vladi, kije neformalno sklenila, da bodo sklic nove skupščine in novo odločanje o reviziji zahtevali od NLB (več v www.finance.si/281756). Ena izmed zamisli je sicer tudi, da sklep o reviziji poslov potrdi kar nadzorni svet Istrabenza.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Posel & denar Datum: 21. 06. 2010 Stran: 33

Aktualno: sezona skupščin delniških družb

V zadnjem času tako rekoč ne mine skupščinski dan, ki ga ne bi krojili tudi mali delničarji gospodarskih družb. Medtem ko so prejšnji ponedeljek odločali o razrešnicah v kranjski Savi in v četrtek o nadzornikih v novomeški Krki, so sredi tedna zahtevali vložitev odškodninskih tožb zoper nekdanje odgovorne v Pivovarni Laško. Čeprav malih delničarjev danes ni na pretek, se zdi, kot da je njihov glas danes glasnejši kot kadar koli prej.

V Sloveniji je zdaj kar nekaj združenj, na katera se lahko zatečejo mali delničarji, če menijo, da so kršene njihove korporacijske pravice. Poleg Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) za njihove interese skrbita konkurenčno združenje MDS - Skupaj smo močnejši ter Zavod za zastopanje in izobraževanje malih delničarjev Maribor.

Vsa tri so na »delničarski sceni« že nekaj časa, vendar niso edina. Od nedavnega smo namreč bogatejši še za posebno združenje, v katerega so se povezali mali delničarji Pivovarne Laško.

Mali delničarji se prebujajo

Če je delničarskih združenj, društev ter takšnih in drugačnih sekcij danes vedno več, do prave renesanse malega delničarstva prihaja tudi v upravah delničarskih družb. Tako vsaj dajejo slutiti vse številnejši pozivi uprav delničarskih družb, ki k odločanju o pomembnih vprašanjih druga za drugo vabijo tudi male delničarje. Od kod ta renesansa in ali to pomeni, da se tudi v upravah nenadoma zavedajo malih delničarjev in njihovega pomena za upravljanje družb?

Medij: Reporter Avtorji: Guzelj Igor Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Kolumna Datum: 21. 06. 2010 Stran: 98

Jože Stanič, ToneTurnšek, Janko Kosmina in njim podobni gospodje so funkcijo predsednika nadzornega sveta spremenili v nekaj, kar je podobno spečemu dedku Mrazu.

Ali Slovenija je pravna država? Seveda je. Toda to še ne pomeni, da je tudi civilizacijsko zrela, za prebivalce vsestransko varna, prijazna, v socialnem smislu pravična skupnost svobodnih osebkov. Pravna država ni dovolj. Ni dovolj samo dopolnjevati zakonodajo, mašiti luknje v njej ali naknadno prepovedati in na papirju sankcionirati pojave sužnjeposestniških odnosov in gospodarskega predatorstva. Oboje je postalo nekaj običajnega v naši družbi, v kateri očitno teče pospešeno razslojevanje v kaste. Recesija je namreč zelo nazorno razkrila, da smo v Sloveniji priče brezobzirni zlorabi statusnih in položajskih privilegijev. In hkrati smo - zlasti v političnih in gospodarskih sferah - priče tudi nepriznavanju oziroma zanikanju kakršnekoli odgovornosti posameznikov, ki te privilegije uživajo. Dozdevno demokratična oblast se le obotavljivo odziva na spoznanje, da je slovenska delovna sila, vključno s fizikalci iz uvoza, v imenu profita (ali kleščenja izgub) degradirana v nekakšno pomožno stroškovno postavko, pri kateri je mogoče dosti lažje varčevati kot pri surovinah in energentih.

Medij: Primorski utrip  Avtorji: F.K.  Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 15. 06. 2010  Stran: 4

Zakaj je Petrol glasoval za razrešnico Igorju Bavčarju, zakaj se NLB sploh ni prijavila na skupščino Istrabenza? Nova zahteva po novi skupščini in reviziji poslovanja?

Na skupščini delničarjev Istrabenza. 27. maja 2010, v Portorožu niso sprejeli predloga malih delničarjev o tožbi za povrnitev škode, ki naj bi jo Istrabenzu povzročilo poslovodstvo družbe; Igor Bavčar v zvezi z vodenjem poslov družbe, nekdanji predsednik NS Janko Kosmina pa zardi opustitve dolžnega skrbnega izvajanja nadzora. Po tem sklepu naj bi bila oba čista. Na skupščini so potrdili razrešnico poslovodstvu za leto 2009. Torej, da je bilo v omenjenem letu vse v redu, niso pa se ozirali za nazaj, kaj vse naj bi se v zadnjih petih letih dogajalo, ko se je Holdnigu in skupini Istrabenz v celoti uspelo zadolžiti za krepkih 937 milijonov evrov.

Svojevrstno zakulisno igro naj bi igrale tudi banke, ki se sploh niso mogle sporazumeti glede stečaja holdinga, ker so vedele, da bi v takem primeru mnogo izgubile. Izglasovale so prisilno poravnavo, z zahtevkom v aktu, da mora Holding do 31. decembra 2010 vrniti prvo tranšo dolga 100 milijonov evrov. Zaradi tega tudi potreba po prodaji Istrabenzovih nepremičnin. Izguba v holdingu v poslovnem letu 2009 je bistveno vplivala tudi na generalno negativno podobo glede neto čiste izgube družb v Mestni občini Koper.

Zadeva s skupščine je bila predstavljena tudi v medijih m to precej nerazumljivo. Dejstvo namreč je, da kriminal isti opravljajo svoj posel, ne glede na skupščino, povezave, zaščite posameznih vplivnih oseb in še kaj. Ali drugače rečeno, razrešnica poslovodstvu ne more vplivati na njihovo morebitno odškodninsko odgovornost, ki pa jo je seveda treba dokazati. Dokazati je treba namernost oškodovanja podjetja, upnikov, prekoračitev pooblastil ali prilaščanja.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Mnenja Datum: 10. 06. 2010 Stran: 5

Vlada je prejšnji petek objavila javni razpis za vodstvene } organe nove agencije za upravljanje kapitalskih naložb * države. Aktualna oblastjo bo ustanovila zato, da bi ločila lastniško vlogo od drugih funkcij države in da bi zagotovila bolj pregledno, odgovorno, zlasti pa profesionalno ter nepolitično korporacijsko upravljanje podjetij v delni ali popolni državni lasti. Le dan pred omenjenim razpisom je ministrski zbor neformalno izražal nezadovoljstvo z razvojem dogodkov na nedavni skupščini Istrabenza. In ker država ni lastnica niti ene same delnice koprskega holdinga, je začela iskati obvod, kako bi vlada vendarle lahko vplivala na razplet Istrabenzove zgodbe, ne da bi bilo to, pomislite, videti kot politično vmešavanje.

Glavni pobudnik akcije je bil menda prav gospodarski minister Matej Lahovnik. Zmotilo ga je ravnanje dveh lastnikov koprske družbe -Petrola in Nove Ljubljanske banke (NLB). Prvi je v delni lasti Kada in Soda, druga v neposredni lasti države. Pri Petrolu je po ministrovem mnenju sporno, daje na majski skupščini Istrabenza glasoval za podelitev razrešnice Igorju Bavčarju in da ni podprl uvedbe izredne revizije koprskega holdinga. Pri NLB pa se mu upravičeno zdi nenavadno, da se na skupščino Istrabenza sploh ni prijavila. Na Petrolove odločitve glede Istrabenza vlada zaradi posrednega lastništva vsaj formalno ne more vplivati, zato pa bo to pokušala prek skupščine NLB. Kot je razumeti, bo terjala pojasnilo za neudeležbo, povrhu pa od banke zahtevala še sklic skupščine Istrabenza za ponovno odločanje o izredni reviziji. Pri tem se že postavlja vprašanje pristojnosti države kot lastnika, saj ta ne more odločati o vodenju tekočih poslov banke. Lahko pa zahteva odgovornost njenih organov upravljanja.

Medij: Primorske novice Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Na kratko Datum: 09. 06. 2010 Stran: 3

LJUBLJANA ► Društvo Mali delničarji lastnike Istrabenza poziva, naj ponovno skličejo skupščino družbe z dnevnim redom, ki bo vključeval preveritev vseh poslov koprskega holdinga. Pisno pobudo so v društvu med drugimi naslovili na predsednika države Danila Turka, premiera Boruta Pahorja, Petrol in druge večje lastnike Istrabenza.

Spomnimo, da so delničarji Istrabenza na skupščini 27. maja podprli predlog uprave pod vodstvom Tomaža Berločnika, da se zoper nekdanjo upravo in nadzorni svet ne vloži odškodninske tožbe. Lastniki so zavrnili predlog društva Mali delničarji, naj izredna revizija ponovno preveri poslovanje Istrabenza v zadnjih petih letih. Proti predlogu je glasoval tudi Petrol.

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 09. 06. 2010 Stran: 1

Z Istrabenzom se zdaj ukvarja tudi vlada

Država bo prek skupščine NLB poskušala doseči ponovni sklic skupščine Istrabenza - To zahtevajo tudi mali delničarji - Petrol jih vabi na pogovor

Ljubljana - Potem ko je majska skupščina Istrabenza - njegova solastnika sta tudi Petrol in Nova Ljubljanska banka - podelila razrešnico Igorju Bavčarju in zavrnila izredno revizijo poslovanja koprskega holdinga, se bo z Istrabenzom na pobudo gospodarskega ministra Mateja Lahovnika ukvarjala še vlada. Država bo očitno na skupščini NLB, ki bo 30. junija, od uprave banke poskušala dobiti pojasnila, zakaj se ni prijavila na skupščino Istrabenza, in doseči ponoven sklic skupščine koprske družbe ter odločanje o izredni reviziji njenega poslovanja.

Mali delničarji navajajo predstavnico revizorja, ki je na skupščini izjavila, daje družba Istrabenz kupovala delnice Petrola po višji ceni od tržne. »Šlo je za brezglavo kupovanje delnic Petrola, po našem mnenju izključno zato, da bi obdržali položaj predsednika uprave Istrabenza.«

Nekateri ministri so na Lahovnikovo pobudo o Istrabenzu razpravljali že prejšnji četrtek, vendar niso sprejeli nobenega sklepa. Po naših informacijah so iskali način, kako prek 'državnih' solastnikov Istrabenza - Petrola in NLB - doseči spremembo za nekatere ministre spornih skupščinskih sklepov Istrabenza. Ker je država v Petrolu le posredna lastnica, bodo to poskušali doseči prek NLB.

Medij: Delo Avtorji: Šuligoj Boris,Grgič Maja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva Datum: 09. 06. 2010 Stran: 3

Država bo poskušala doseči ponovni sklic skupščine Istrabenza

Petrol je na skupščini Istrabenza podprl podelitev razrešnice Igorju Bavčarju in zavrnil predlog o izredni reviziji poslovanja koprskega holdinga - Svetelšek zavrača očitke - Mali delničarji zahtevajo revizijo

Ljubljana, Koper - Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je nezadovoljen z glasovanjem Petrola na majski skupščini Istrabenza. Nedopustno se mu zdi, da je Petrol podprl podelitev razrešnice Igorju Bavčarju in da je zavrnil predlog o izredni reviziji poslovanja koprskega holdinga. »Nesprejemljivo se mi zdi, da Petrol svojo odločitev utemeljuje s policijsko preiskavo poslov v Istrabenzu. Princip dokazovanja kazenske in odškodninske odgovornosti je namreč povsem različen,« je pojasnil.

Po ministrovem mnenju je nesprejemljivo tudi pojasnilo, da bi z uvedbo izredne revizije ogrozili prodajo Droge Kolinske: »Revizor gleda, kar se mu naroči. Drogo Kolinsko je mogoče iz revizije izvzeti.« Matej Lahovnik, ki meni, da družbenika Istrabenza - tako NLB kot Petrol - nista ravnala kot dobra gospodarja, je prepričan, da je treba ugotoviti poslovno škodo.

Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra  Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja
Datum: 08. 06. 2010  Stran: 6

Država bo prek NLB poskušala s sklicem nove skupščine, kjer bi delničarji Istrabenza spet odločali o reviziji nekaterih poslov

Ministrski zbor se je minuli četrtek pogovarjal, ali je »normalno«, da je Igor Bavčar na nedavni skupščini dobil razrešnico za vodenje družbe. Kresalova pravi, da je nad »lahkotno podelitvijo razrešnice presenečena«. Lahovnik pa, da so Petrolove utemeljitve nesmiselne. Drugi molčijo.

Pogovor med našimi vladajočimi se je po neuradnih informacijah začel na pobudo gospodarskega ministra dr.Mateja Lahovnika, ki je Bavčarjevo vodenje Istrabenza že večkrat javno kritiziral. Ministri so si bili menda edini, da je vsaj »moralno sporno«, da so si v Petrolu Aleksandra Svetelška premislili o reviziji Bavčarjevih poslov in mu podelili razrešnico (več v www.finance. si/280851). Razrešnica sicer nima neposredne pravne veljave, gre pa, so ugotovili tudi ministri, za »moralno kategorijo, ki meče slabo luč tudi na vlado«.

Nad Petrolom (za zdaj) nič sitnarjenja, zato pa nad NLB

Dogovor med ministri o morebitnih posledicah glasovanja na Istrabenzovi skupščini ni uradno zapisan nikjer. Menda so se ministri s Petrolovim glasovanjem sprijaznili, ker - kot nam je povedal vir - »pač o tem ne gre javno polemizirati, ker bi vladi sicer lahko očitali vmešavanje v gospodarstvo«.

So se pa dogovorili, da bo država na prihajajoči skupščini NLB, sklicana je za 30. junija, od uprave banke zahtevala podrobno pojasnilo, zakaj se banka ni prijavila na sejo skupščine Istrabenza. NLB ima v Istrabenzu 13,14 odstotka kapitala in bi lahko pomembno vplivala na glasovanje. O tem, zakaj se niso prijavili, smo v NLB Boža Jašoviča vprašali še pred začetkom skupščine (potekala je 27. maja). Odgovora še nismo dobili. Prek NLB naj bi država poskušala tudi sklicati novo skupščino Istrabenza, kjer bi spet odločali o reviziji.

Zgovorni Kresalova, Lahovnik in Pahor

»Vlada se ne more in ne želi neposredno vmešavati v razmere v Istrabenzu. Od družb, ki so v državni lasti in so lastnice Istrabenza, pa pričakuje, da bodo uveljavile tudi odgovornost uprave in nadzornega sveta, če za to obstaja podlaga,« odgovarjajo iz Pahorjevega kabineta. Pahor sicer v debati, smo izvedeli, ni bil udeležen, saj ga ni bilo v dvorani za vladne seje.

»Utemeljitev Petrola, da se za revizijo niso odločili, ker bi bila predraga in bi s tem ogrozili prodajo posameznih naložb, je nesmiselna, ker lahko posebna revizija izvzame Droga Kolinsko, ki se prodaja. Čakanje Petrola na rezultate policijske preiskave, po kateri naj bi se šele odločili o vložitvi odškodninskih tožb, pa je popolno sprenevedanje, saj je narava dokazovanja kazenske odgovornosti drugačna kot odškodninska,« pravi Lahovnik.