Petrol
Koalicija rešuje državne lastnike
Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja,Pavlin Barbara Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 04. 2011 Stran: 9
Avtentična razlaga zakona o prevzemih
Agencija bo zahtevala ustavno presojo in uporabila vse možnosti, tudi pred evropsko komisijo, da se avtentična razlaga ne uporabi - Določba o zamrznitvi glasovalnih pravic prenesena iz evropske direktive
Ljubljana - Odbor DZ za gospodarstvo je na včerajšnji seji po burni razpravi sprejel predlog štirih poslancev, ki ga je podprlo tudi ministrstvo za gospodarstvo, za sprejem avtentične razlage zakona o prevzemih. So se pa poslanci zavzeli za to, da bi do seje v državnem zboru našli bolj primerno rešitev za zaščito interesov države in njene lastnine. Izpostavili so tudi, da je treba čim prej spremeniti zakon o prevzemih, ker ima preveč lukenj.
Poslanci so obravnavali avtentično razlago 75. člena in 63. člena zakona o prevzemih. Potreba po razlagi je nastala potem, ko je v zadnjih mesecih Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) proti državnim lastnikom v nekaterih podjetjih začela postopke zaradi domnevnega kršenja prevzemne zakonodaje. V dveh primerih je državnim delničarjem že odvzela glasovalne pravice. Zakon namreč dopušča, da osebi ali skupini povezanih oseb, ki so pred uveljavitvijo zakona presegale prevzemni prag (zatečeno stanje), ni treba objaviti prevzemne ponudbe, a le v primeru, da svojega deleža ne povečajo niti za eno delnico. Nekateri državni lastniki pa so to storili in nastal je problem.
Kdo bolje šahira
Medij: Večer Avtorji: V. A.,Čokl Vanessa,I. F. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 05. 04. 2011 Stran: 9
Banke upnice bodo prednostne pravice pri terjatvah do obeh Zvonov uveljavile, in to brez velike sentimental nosti, pravi ekonomist dr. Bogomir Kovač o reševanju z nasedle ladje mariborskih cerkvenih financ. V Zvonih tišina, v nadškofiji, ki soji pisali mali delničarji, pa do konca tedna obljubljajo "konkretno možno rešitev"
"Izvedeli smo, da je iz NKBM prišlo do prve zaplembe premoženja cerkvenih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva. Omenjena banka naj bi bila unovčila premoženje v skupni vrednosti 23,7 milijona evrov. Gre za 5,6 odstotka domžalskega Heliosa, slabe 4 odstotke Cinkarne Celje, dobra 2 odstotka Petrola in za 75.400 delnic Krke ... Zato se sprašujemo, ali bo 65.000 delničarjev obeh Zvonov ostalo brez vsega premoženja in ali bosta oba holdinga šla po poti Šrotovih holdingov Infond in Center Naložbe in Bavčarjevega holdinga Maksima?" piše v odprtem pismu mariborskemu nadškofu in metropolitu Marjanu Turnšku predsednik društva Mali delničarji - Skupaj smo močnejši Rajko Stankovič. Prek nadškofijskega Gospodarstva Rastje mariborska nadškofija večinska lastnica Zvona Ena, neposredno ali posredno je zvezana z obema od začetka letošnjega leta plačilno nesposobnima holdingoma. Finančno nasedla mariborska Cerkev skuša po investicijskem megalomanstvu, podprtem z radodarnimi bančnimi krediti v letih gospodarske rasti, rešiti, kar je mogoče. Med obljubami, ki so jih dali v nadškofiji, ko je finančno počilo, je bila zelo visoko skrb za male delničarje, ki so v tej zgodbi slej ko prej, ker so verjeli, da bo Cerkev na njihovo premoženje skrbno pazila.
Bo kaj ostalo faranom?
Žugljevi postopki proti državi bodo koristili privatizacijskim mogotcem in skritim lastnikom
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 05. 04. 2011 Stran: 21
Ljubljana - Postopki, ki jih je proti državi in državnim podjetjem v zadnjih tednih uvedel direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (AT-VP) Damjan Žugelj, bodo koristili predvsem nekaterim poslovnim omrežjem, ki bodo imela na letošnjih skupščinah glavno besedo in odločilen glas. Ker so država in državna podjetja ostala brez glasov v Petrolu in Abanki in ker jim podoben ukrep grozi tudi v Zavarovalnici Triglav, Krki, Pozavarovalnici Sava, Aerodromu Ljubljana, Savi, Telekomu Slovenije in Novi KBM, letos ni mogoče izključiti več menjav nadzornih svetov, nepredvidenih odločitev pri izplačilu dividend, dokapitalizacijah, nakupih lastnih delnic in statutarnih spremembah.
Analiza lastništva družb, pri katerih Žugelj državi grozi z odvzemom glasovalnih pravic (oziroma jih je že odvzel), namreč nakazuje, da utegnejo imeti največ koristi od postopkov ATVP predvsem privatizacijski mogotci oziroma poslovno omrežje NFD Holding, ki ga vodi Stanislav Valant, družbe blizu belokranjskega poslovneža Darija Južne, Skupina KD Group pod vodstvom Matjaža Gantarja in Sava ter v primeru Krke ter Nove KBM vlagatelji, ki imajo svoje lastništvo na fiduciamih računih tujih bank oziroma bodo v lastništvo vstopili šele prek dokapitalizacije.
Sprememba razmerij moči
Škandalozni predlog sanacije cerkvenih Zvonov: upnikom bi odpisali 300 milijonov
Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 01. 04. 2011 Stran: 25
Ljubljana - Vodstvi holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, ki skušata bankrotirani družbi sanirati skozi prisilno poravnavo, sta navadnim upnikom, ki jim dolgujeta čez 376 milijonov evrov, dala na izbiro: ali sprejmejo poplačilo pičlih 16 oziroma 15 odstotkov terjatev ali pa bodo njihove izgube v primeru stečaja še višje.
Če bi banke potrdile predlagani prisilni poravnavi, bi se Zvon Ena razdolžil za dobrih 200 milijonov evrov, Zvon Dva pa za več kot 100 milijonov evrov. Prvi bi moral sicer upnikom najkasneje do leta 2015 vrniti okrog 40, drugi pa 18,5 milijona evrov, pri čemer se terjatve ne bi obrestovale. »Zasledovali bomo cilj zniževanja obresti za posojila s strani ločitvenih upnikov, dogovor o moratoriju na servisiranje dolga in reprogram posojil,« so kot enega glavnih ukrepov sanacije navedli v Zvonu Ena Holdingu.
Upnike bi poplačali z razprodajo naložb
Viri za poplačilo upnikov bi bili tudi dobički, ustvarjeni z upravljanjem naložb, vendar bi se jih poplačalo predvsem z odprodajo tako kratkoročnih kot dolgoročnih naložb. Katere bi prodali in kdaj, niso razkrili. »Navajanje predvidenih cen, po katerih bodo naložbe prodane, in rokov za prodajo, bi lahko omogočilo špekulacije s strani potencialnih kupcev, ki bi se zavedali dejstva, da družba do določenega dne mora prodati posamezno premoženje, s čimer bi bilo moč izsiljevati znižanje kupnine,« sta pojasnili obe družbi.
Pod eno streho, a ne vedno z enakimi cilji
Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva Datum: 28. 03. 2011 Stran: 3
Upravljanje državnih naložb
Koliko centrov naj upravlja državne deleže? - AUKN bi raje sam odločal o večjih naložbah Kada in Soda -Njuni vodstvi nosita odgovornost, agencija ne
Ljubljana - Nedavni zaplet na parlamentarnem odboru za javne finance in monetarno politiko o tem, kako in v čigavem imenu naj agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) odloča glede kapitalskih deležev v lasti paradržavnih skladov, in četrtkovo različno glasovanje državnih lastnikov na skupščini Telekoma Slovenije znova odpirata vprašanje, koliko centrov naj upravlja državne naložbe. In še - ali bi morali državni lastniki vselej glasovati usklajeno, četudi zasledujejo različne cilje. Vprašanje je aktualno tudi zato, ker se ravnokar, le nekaj mesecev po ustanovitvi nove agencije, začenja sezona delničarskih skupščin gospodarskih družb.
Kje tiči zaplet? Zakon o preoblikovanju Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod) je predvidel, da bo AUKN poleg vseh državnih naložb korporativno upravljala tudi nekatere deleže Kada in Soda. In sicer naložbe, katerih skupna knjigovodska vrednost presega 20 milijonov evrov. Po trenutnih vrednostih so to deleži v Novi Ljubljanski banki, Petrolu, Zavarovalnici Triglav, Luki Koper, Telekomu Slovenije, Krki, Pozavarovalnici Sava, Gorenju, Savi, Hitu in PDP. Podlaga za to naj bi bila strategija upravljanja kapitalskih naložb, ki bo določila tudi podjetja, ki naj ostanejo v državni lasti. Vendar ta strategija še ni sprejeta, zaradi česar je vlada zakon novelirala in predvidela, da bo agencija do sprejetja strategije z omenjenimi naložbami obeh državnih skladov in tam, kjer skupni delež presega 25 odstotkov glasovalne pravice, na skupščinah izvrševala »v imenu in za račun« Kada in Soda.
Agencija z novelo zakona ni zadovoljna
Petrol lani s 35,5 milijona evrov čistega dobička
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 26. 03. 2011 Stran: 10
Poslovanje slovenske naftne družbe
To je za dobrih 11 milijonov evrov manj od prvotnih ocen - Terjatve Petrola do kupcev so se lani še povečale -Lani je bilo za 94 milijonov evrov zapadlih terjatev - Sporni prevzem terjatev zasebne odvetniške pisarne do SCT označen za nenaklepno napako
Ljubljana - Čiščenje bilanc in slabitve naložb so oklestili tudi prvotne ocene o višini lanskega dobička skupine Petrol. Ta je leto 2010 končala s 35,5 milijona evrov čistega dobička, kar je dobrih 11 milijonov evrov manj od prvotnih ocen, po katerih bi družba leto končala s približno 47 milijonov evrov čistega dobička, lahko razberemo iz letnega poročila, ki gaje skupina včeraj objavila na spletni strani Ljubljanske borze.
Po četrtkovi seji NS v javnosti še vedno odmeva odločitev nadzornikov, da Petrol za zdaj ne bo sprožil odškodninske tožbe proti nekdanjemu prvemu možu Aleksandru Svetelšku zaradi domnevno spornega pobota terjatev med Petrolom, SCT in zasebno odvetniško družbo Dušana Korošca. Nasprotno, sporni prevzem terjatev zasebne odvetniške pisarne do SCT Ivana Zidarja so nadzorniki označili za nenaklepno napako, pri kateri uprava ni kršila nobenih pooblastil ali zakona, kar je presenetilo delničarje Petrola.
Omajano zaupanje delničarjev?
Kupovanje časa in veliki interesi
Medij: Večer Avtorji: Čokl Venessa Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 25. 03. 2011 Stran: 11
Z mariborsko nadškofijo lastniško povezana finančna holdinga Zvon Ena in Zvon Dva predlagata prisilno poravnavo. Postajajo banke upnice kooperativnejše? Ekonomista dr. Bogomirja Kovača ne bi začudilo, Cerkev le ni običajni lastnik, pravi.
"Prisilna poravnava prinese več manevrskega prostora in kupi čas, da bi se našla rešitev," se ekonomist dr. Bogomir Kovač za Večer odziva na včeraj objavljeno obvestilo uprav mariborskih finančnih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, da sta mariborskemu okrožnemu sodišču za svoji od začetka letošnjega leta plačilno nesposobni družbi predlagali prisilno poravnavo.
K čemur ju je, generalno, primoral tudi časovni načrt v insolvenčni zakonodaji. Zvona poskušata z mehkejšim prestrukturiranjem, pravi Kovač, stečaj bi bil trša pot, pri prisilkah, četudi so po svoje le prvi narok stečaja, se menedžment nadeja boljših epilogov. Upniki pa tudi računajo, da bodo v prisilni poravnavi vendarle bolje poplačani, kot bi bili v stečaju.
Večinski lastnik Zvona Ena je Gospodarstvo Rast v lasti mariborske nadškofije. Po Zvonu Ena in Zvonu Dva so pred meseci tudi v Rastu razglasili plačilno nesposobnost. Ali bo Gospodarstvo Rast zdaj, tako kot Zvona, tudi šlo v poskus prisilne poravnave? Da imajo "na razpolago še nekaj dni", skopo odgovarjajo v mariborski nadškofiji. In da aktivno iščejo optimalno rešitev v obstoječih možnostih, dokončne rešitve pa še ni. Finančni, bančni svetovalci, v prvi vrsti iz bančne skupine Rotschild, ki so jih pri gospodarski upravi mariborske nadškofije poklicali na pomoč, ko so cerkvene finance nasedle, redno obveščajo o vseh novih predlogih v pogajanjih z upnicami, a da je vsebina v tej fazi poslovna tajnost, pa je tiskovni predstavnik nadškofije Igor Vojinovič odgovoril na naše vprašanje, ali drži, da so banke upnice po novem bolj dojemljive za finančne težave v Mariboru ter da so pripravile nov predlog in v dogovarjanju o sanaciji nadaljujejo z novih pogajalskih pozicij.
ATVP blokirala državo v Petrolu
Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 23. 03. 2011 Stran: 9
Novi ukrepi Agencije za trg vrednostnih papirjev
Zaradi neobjave prevzemne ponudbe je ATVP lastnikom Petrola, ki presegajo prag, odvzela glasovalne pravice
Ljubljana - Potem ko je Agencija za trg vrednostnih papirjev zaradi neobjave prevzemne ponudbe zamrznila glasovalne pravice države v Abanki, je včeraj z enako sankcijo kaznovala tudi lastnike ljubljanskega Petrola. Skupaj je zamrznila kar dobrih 29 odstotkov glasovalnih pravic države v Petrolu, ta ukrep pa bo veljal, dokler državni lastniški blok ne bo objavil prevzemne ponudbe za Petrol ali zmanjšal svojega deleža pod prevzemni prag v višini 25 odstotkov.
Podobno kot v primeru Abanke (v tej je agencija zamrznila glasovalne pravice države že konec januarja) so tudi pri Petrolu brez glasovalnih pravic ostali lastniki, ki jih glavni nadzornik kapitalskega trga povezuje z državo: Zavarovalnica Triglav, Slovenska odškodninska družba, Kapitalska družba, Mobitel, Pozavarovalnica Triglav, KBM-Fineko in Aerodrom Ljubljana. Vseh sedem omenjenih družb bo brez glasovalnih pravic v Petrolu, vse dokler skupaj z Luko Koper, Novo Kreditno banko Maribor in DSU ne objavijo ponudbe za prevzem Petrola ali ne odtujijo delnic, tako da skupaj, ena ali več njih, ne bodo več presegale 25-odstotnega prevzemnega praga, lahko razberemo iz odločbe ATVP.
Država brez glasov v Petrolu
Medij: Dnevnik Avtorji: Ni avtorja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 23. 03. 2011 Stran: 24
Po Abanki Vipi je včeraj država ostala brez glasovalnih pravic tudi v nacionalnem trgovcu z naftnimi derivati Petrolu. Agencija za trg vrednostnih papirjev je namreč Kapitalski družbi, Slovenski odškodninski družbi, Skupini Triglav, Pozavarovalnici Sava, Skupini NKBM in Aerodromu Ljubljana vzela glasovalne pravice za njihov 29-odstotni delež v Petrolu. Poleg Abanke in Petrola ATVP zaradi suma kršitve zakona o prevzemih vodi postopek proti državnim družbam tudi v Krki, Telekomu, Savi, Pozavarovalnici Sava, Aerodromu Ljubljana...
Kdo jih bo v Telekomu dobil po prstih
Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 22. 03. 2011 Stran: 5
Kamna spotike: ali ima država glasovalne pravice, bo delavska direktorica poslušala delavce ali upravo?
Uprava Telekoma, ki jo vodi Ivica Kranjčevič, se lahko spre z zaposlenimi in z lastniki. Prvi namreč še niso potrdili odločitve o združevanju Telekoma in Mobitela, državni lastniki pa lahko na četrtkovi skupščini celo ostanejo brez glasovalnih pravic.
Kot piše Dnevnik, lahko uprava presodi, da obstaja podlaga za zamrznitev več kot 73 odstotkov državnih glasov. Skupščina bo sicer prav na zahtevo delničarjev Telekoma: odločanje o posebni revizijiposlov zahtevata Kad in Sod, odločanje o pooblastilih za nakup lastnih delnic pa zahteva 5,82 odstotka delničarjev, med katerimi so NLB, Zavarovalnica Triglav in Kad, kot so mediji že pisali.
»Uprava nasprotuje nakupu lastnih delnic Telekoma, tudi zaradi poslabšanja kapitalske ustreznosti in znižanjabonitet. Ne nasprotuje pa predlogu za imenovanje dodatnega revizorja,« pravijo na Telekomu.
ATVP še ne bo odločil o Telekomu







