Perutnina Ptuj
Rušenje Glaserjevih nadzornikov
Medij: Delo Avtorji: Šoštarič Marjeta Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 22. 04. 2014 Stran: 10
Nezadovoljni Kad Perutnina Ptuj je na zahtevo manjšinskega delničarja objavila sklic izredne skupščine, ki bo 23.maja
Ljubljana - Perutnina Ptuj je danes objavila sklic izredne skupščine, ki sojo zahtevali Kapitalska družba (Kad) skupaj s Probanko in društvom malih delničarjev MDS, da bi spremenili sestavo sedanjega nadzornega sveta in statut družbe.
S spremembami naj bi zmanjšali vpliv zaposlenih, ki imajo zdaj v nadzornem svetu (vodi ga Borut Bratina) toliko predstavnikov kot delničarji. V ozadju Kadovega domnevnega nezaupanja v delo nadzornega sveta v sedanji sestavi, ki naj ne bi deloval v korist podjetja, pa je bolj kot ne želja po odstranitvi dolgoletnega prvega moža Perutnine Romana Glaserja. »Zgodovina in lastniška pričakovanja manjšinskega delničarja Kada so v zadnjem času pravzaprav nerazumljiva. Njihove zahteve škodijo predvsem poslovanju Perutnine Ptuj, neposredno pa zmanjšujejo tudi ugled družbe v najširši javnosti. Zdaj ko Kad očitno s svojimi vzvodi obvladuje še Probanko, ki je v nadzorovani likvidaciji, mu je uspelo z neproduktivnimi dejanji in zahtevo po izredni skupščini,« so zahtevo po njenem sklicu komentirali v ptujski družbi. In dodali, da se tako v Kadu kot Probanki zavedajo, da je le mesec po izredni skupščini (ta bo 23. maja), ki sta jo zahtevala, predvidena redna skupščina delničarjev. Dva sklica in dve skupščini pa pomenita tudi dvojne stroške, »ki so povsem nepotrebni in tudi neutemeljeni«.
Nadzorniški pretresi v Perutnini Ptuj?
Medij: Večer Avtorji: D.T. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 19. 04. 2014 Stran: 7
Neuradno smo izvedeli, da v Perutnini Ptuj za 23. maj na zahtevo Kada, društva MDS - Mali delničarji Slovenije in Probanke sklicujejo izredno skupščino delničarjev. Na njej naj bi s spremembo statuta (potrebni glasovi treh četrtin na skupščini prisotnega kapitala) spremenili trenutno šestčlanski nadzorni svet v devetčlanski, pri čemer bi ostali trije predstavniki, ki zastopajo interese delavcev, po novem pa bi jih kar šest in ne več trije zastopali interese kapitala. Dr. Borut Bratina in Drago Sok naj bi bila odpoklicana, na novo pa predlagani Miha Butara (TSmedia), Miha Resman (Gorenjska banka), Rajko Stankovič, Goran Gojkovič in Grega Tekavec (vsi trije MDS). Na skupščini naj bi bila podana tudi informacija o dogovoru med Perutnino in bankami upnicami. V Perutnini Ptuj so nedavno sicer organizirali dražbo za 24,26 odstotka (lastnih) delnic, ki so uradno v lasti nakelskega Merkurja, kupec pa je bil skrivnostni Vektor iz avstrijskega Gradca. Nekateri sicer ugibajo, da lastniške povezave vodijo vse do sedanje uprave Perutnine Ptuj, ki jo dolga leta vodi 66-letni dr. Roman Glaser. Od razpleta in usode tega lastniškega deleža bo v največji meri odvisna tudi usoda majske Perutninine skupščine delničarjev.
Roman Glaser ključe do Perutnine Ptuj shranil v Avstriji
Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 17. 04. 2014 Stran: 8
Paket 24,2 odstotka delnic Perutnine Ptuj, ki je ključen za obvladovanje družbe, je Roman Glaser prodal avstrijskemu podjetju Vektor, ki ima 35.000 evrov kapitala. S tem je Glaser dodatno razburil banke in povzročil nove preglavice Merkurju, uradnemu lastniku tega deleža.
Predsednik uprave Perutnine Ptuj Roman Glaser se je očitno odločil, da se bo z vsemi sredstvi boril za ohranitev upravljavskega in lastniškega vpliva v skupini, ki jo obvladuje že več let.
Pred dnevi je namreč četrtinski delež Perutnine Ptuj kupilo neznano podjetje Vektor iz okolice Gradca na avstrijskem Štajerskem, ki ima le 35.000 evrov ustanovitvenega kapitala, registrirano pa je za upravljanje nestanovanjskih objektov. Paket delnic Perutnine je kupilo na spornem razpisu, ki ga je marca objavil Glaser. Po neuradnih informacijah je avstrijsko podjetje, kije v lasti Aloisa Harmtodta, za delnico odštelo tri evre. Za 24,3-odstotni delež, kije ključen za obvladovanje Perutnine, je tako plačalo le 4,3 milijona evrov.
Gre sicer za delnice, ki so od leta 2008 uradno v lasti Merkurja. Takrat sta se Glaser in predsednik uprave Merkurja Bine Kordež odločila lastniško preplesti družbi. Z opcijskimi pogodbami sta se dogovorila za medsebojno hrambo deležev. Delni menedžerski prevzem Perutnine Ptuj je tako pomagal financirati Merkur, menedžerski prevzem Merkurja pa Perutnina Ptuj. Že sredi julija 2010, mesec dni po Kordeževi razrešitvi, je Glaser zahteval zamenjavo delnic Merkurja za delnice Perutnine. Toda nova uprava Merkurja opcijske pogodbe ne priznava, saj je bila za nakelsko družbo škodljiva, Kordež pa naj bi z njeno sklenitvijo prekoračil svoja pooblastila. Kljub temu je Perutnina v začetku marca na presenečenje vseh objavila razpis za prodajo teh delnic družbe. Šlo je za enostransko potezo s Ptuja, na katero v Naklem več kot očitno niso računali. Unovčenje opcijske pogodbe namreč ni del načrta finančnega prestrukturiranja Merkurja v prisilni poravnavi.
Kaj bodo storile banke upnice?
Obeta se zamenjava nadzornikov Perutnine Ptuj
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27. 03. 2014 Stran: 9
Prehrambna industrija
Kapitalska družba (Kad) zaostruje boj z upravo Perutnine Ptuj, tokrat pa je zaveznika našla tudi v Probanki, ki jo je do lanskega septembra nadziral predsednik uprave ptujske skupine Roman Glaser. Kad je namreč skupaj s Probanko in društvom malih delničarjev MDS na Perutnino Ptuj poslal zahtevo za sklic izredne skupščine, na kateri nameravajo popolnoma prevetriti nadzorni svet.
Poleg razrešitve predsednika in člana nadzornega sveta Boruta Bratine in Draga Soka nameravata država in Probanka spremeniti tudi statut Perutnine Ptuj in število predstavnikov kapitala v nadzornem svetu povečati s treh na šest. S tem bi se bistveno zmanjšal vpliv zaposlenih, ki imajo trenutno v nadzornem svetu toliko predstavnikov kot delničarji. »Sklic skupščine smo zahtevali zaradi nezadovoljstva in nezaupanja v delo nadzornega sveta, ki po našem mnenju ne opravlja svoje funkcije v korist podjetja,« so odločitev včeraj pojasnili v Kadu. Za nova nadzornika so predlagali izvršnega direktorja Gorenjske banke Miho Resmana in svetovalca direktorja družbe TSmedia (hčerinska družba Telekoma Slovenije) Miho Butaro, ki bi mandat nastopila nemudoma po skupščini. Za tri dodatne nadzornike, ki bi mandat nastopili po vpisu sprememb statuta v sodni register, so za zdaj predlagani predsednik MDS Rajko Stankovič, Grega Tekavec in Goran Gojkovič (oba MDS), vendar naj bi pred skupščino prišlo še do nekaterih sprememb. Kad in Probanka nameravata namreč možnost imenovanja svojih kandidatov predlagati tudi bankam upnicam, Merkurju in Pemtninski zadrugi Ptuj (PZP).
Šimonka bo nadzoroval prestrukturiranje Perutnine
Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 12. 03. 2014 Stran: 7
Zahteve po znižanju plač vodilnih, po neuradno 40-milijonski dokapitalizaciji in izredna revizija preteklega poslovanja čakajo ptujsko podjetje
Tibor Šimonka včeraj za Večer informacij glede njegovega skorajšnjega imenovanja na mesto pooblaščenca bank, ki bo bdel nad prihodnjim finančnim prestrukturiranjem Perutnine Ptuj, še ni želel komentirati, saj je za to po njegovem še nekoliko prezgodaj. Vsekakor pa bo deset bank upnic, katerih konzorcij vodi Abanka, v kratkem s Perutnino Ptuj sklenilo reprogram posojil v višini 84 milijonov evrov (finančni dolg celotne skupine je 110 milijonov evrov), ki naj bi veljal do konca leta. Neuradno naj bi v Perutnini ob plačilu obresti mesečno bankam upnicam poravnali tudi za 350 tisoč evrov posojilne glavnice.
Zahteva bank naj bi bila med drugim tudi 30- odstotno znižanje plač štirim članom Perutninine uprave, pa zahteva po izredni reviziji preteklega poslovanja, zlasti poslov z Merkurjem in družbama Infond Holding in Center Naložbe, ki naj bi bili povezani z medsebojno pomočjo pri menedžerskih prevzemih Merkurja, Pivovarne Laško in Perutnine Ptuj. Prav tako naj bi že kmalu, predvidoma do konca junija, morali v Perutnini sklicati skupščino delničarjev, na kateri naj bi bila predlagana in izglasovana dokapitalizacija vsaj v višini 40 milijonov evrov, kolikor naj bi neuradno iz zgrešenih preteklih poslov ptujsko podjetje še čakalo slabitev. Na vse te dogovore in na vprašanje, kako to, da nameravajo za nadziranje finančnega prestrukturiranja ptujskega podjetja imenovati ravno Tiborja Šimonko, so v Abanki zgolj skopo odgovorili, da poslovnih odnosov s komitenti, skladno z zakonodajo in bančno prakso, ne morejo komentirati.
Glaserja utegne lastniški razhod z Merkurjem drago stati
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 11. 03. 2014 Stran: 7
Podjetja
Uprava Perutnine Ptuj je objavila razpis za prodajo delnic ptujske družbe, ki so v lasti Merkurja, vendar pa za njihov nakup in preprodajo zunanjemu vlagatelju nima soglasja delničarjev.
V Perutnini Ptuj pod vodstvom Romana Glaserja so se očitno dokončno podali v boj z upravo Merkurja in ne nameravajo več čakati na sodni razplet spora med obema družbama. Pet let po lastniški povezavi ptujske prehrambne skupine in nakelskega trgovca so namreč v Perutnini Ptuj včeraj objavili razpis za prodajo 24-odstotnega paketa delnic družbe, ki je v lasti Merkurja.
Zamenjavo delnic Merkurja za delnice Perutnine Ptuj je Glaser zahteval že sredi julija 2010, mesec dni po razrešitvi Bineta Kordeža s položaja predsednika uprave. Toda nova uprava Merkurja opcijske pogodbe, s katero sta Glaser in Kordež lastniško prepletla obe družbi in si s tem pocenila (delni) menedžerski prevzem, ne priznava, saj je bila za nakelsko družbo škodljiva, Kordež pa naj bi z njeno sklenitvijo prekoračil svoja pooblastila.
Prihja v Perutnino eden najbogitejših Evropejcev?
Medij: Štajerski tednik Avtorji: Zemljič Mojca Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 04. 03. 2014 Stran: 7
Ptuj • Perutnina Ptuj vneto isce svež kapital
Februarja se je na delovnem obisku na Ptuju mudil ukrajinski poslovnež Jurij Kosiuk, ki velja za enega najbogatejših Evropejcev. Gre za milijarderja, ki po poročanju Financ obvladuje 66-odstotni delež ukrajinskega agroživilskega holdinga MHP. Glavna dejavnost holdinga je reja in prodaja perutnine. Kosiuk v MHP ni samo lastnik, temveč tudi predsednik uprave.
Kosiuka se omenja kot potencialnega vljagatelja v Perutnini Ptuj (PP). Slednja zaradi prezadolž^nosti nujno potrebuje svfcž kapital. Vodstvo Perutnine na čelu s predsednikom uprave Romanom Glaserjem si za dokapitalizacijo podjetja prizadeva že daljše časovno obdobje. Prav tako podjetje^ bankami upnicami še vedno ni sklenilo dogovora o reprogramiranju kreditnih obveznosti. V odgovoru na naše vprašanje o vsebini pogovorov z ukrajinskim poslovnežem Kosiukum je bil prvi mož ptujskih perutninarjev ze.o kratek: »Zaradi svojega pomena v širši regiji je PP kot m ednarodni prehranski koncem zanimiva za različne poslovne parterje številnih gospodarskih branž. Še vedno namreč velja, da so neposredni stiki lahko veliko učinkovitejši od df ugih oblik komuniciranja, razkrivanje kakršnihkoli prjdrobnosti, preden se ti pogovori končajo, pa bi bilo v Nasprotju z uveljavljeno praksp korporativnega upravljanji PP.«
Dogovora z bankami še niso sklenili
Nadzornik Perutnine Ptuj tožil piarovca
Medij: Večer Avtorji: Lukman Žunec Darja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Podravje Datum: 27. 02. 2014 Stran: 23
Simon Toplakje zoper Branka Vodovška vložil zasebno tožbo. Kaj pravita danes oba vpletena?
Simon Toplak, član nadzornega sveta Perutnine Ptuj, d.d., je zoper Branka Voduška, ki za Perutnino pogodbeno izvaja stike z javnostmi, na ljubljanskem okrožnem sodišču 23. decembra lani vložil zasebno tožbo. Kaj pravita danes oba vpletena? Toplak, ki zastopa Perutninarsko zadrugo, ta pa ima v podjetju 23,85-odstotni lastninski delež, o razlogih za zasebno tožbo pravi: "Zasebno poleg poslovne sekretarke podjetja Dialog-Si.net, d.o.o., tožim tudi Branka Voduška, ki je zakoniti zastopnik, direktor te družbe, in pravno osebo Dialog-Si.net. Zanjo sem se odločili, ker želim dokazati, kako mi je bila povzročena škoda z dejanjem zoper mojo čast in dobro ime, z obrekovanjem, če že ne s ponarejanjem listin v mojo škodo. Razpolagam namreč s trdnimi dokazi, posnetki nadzornih kamer, izjavo priče v enem od poštnih uradov in številnimi izjavami prič, da so imenovani namerno škodovali moji časti in dobremu imenu v javnosti. To so storili s tem, ko so 29. avgusta 2012 na treh poštah v okolici Ljubljane, na vsaki s po enim plačilnim nalogom, ki se je glasil na moje ime, vplačali gotovino (skupno 2960 evrov), namenjeno Društvu malih delničarjev, kot provizija za glasovanje na skupščini Perutnine Ptuj'. Pa tudi s tem, da so preslikavo teh treh plačilnih nalogov še isti dan zvečer posredovali slovenskim medijem in predsedniku uprave Perutnine Romanu Glaserju, ki me je na dan skupščine, 30. avgusta 2012, seznanil s kopijami nalogov. Sam sem, ko sem sprevidel, da me želijo diskreditirati, takoj podal ovadbo zoper neznanega storilca na ptujsko policijo, kasneje pa sem pridobil tudi posnetke nadzornih kamer s treh omenjenih pošt. Ti nazorno pokažejo, da je Vodušek osebno pripeljal poslovno sekretarko z avtomobilom Mercedes-Benz z registrsko tablico KR-Pullus do poštnih poslovalnic Mestni Log 81, Slovenska cesta 32 in Pražakova ulica 3 v Ljubljani in da je uslužbenka pri okencu predala bankovce in izpolnjene plačilne naloge. Ljubljansko okrožno sodišče je sicer zaradi kvalifikacije kaznivega dejanja kot obrekovanja ovadbo Policijske postaje Ptuj zoper omenjene zavrglo, ker se pregon tovrstnega kaznivega dejanja po kazenskem zakoniku začne na zasebno tožbo. Zakaj je bilo dejanje okvalificirano kot zgolj obrekovanje, ne vem, vem pa, da so bili plačilni nalogi ponarejeni, saj jih sam nisem izpolnil, in za tisti dan s pričami tudi dokazujem, da sem bil na sejmu v Gornji Radgoni. Nič ne de, če tožilstvo v tem dejanju ni prepoznalo kakšnega kaznivega dejanja, za katero bi bilo upravičen tožnik. Pri svojih 74 letih si pač ne bom dovolil, da me nekdo tako diskreditira, in bom iskal pravico na sodišču. Res je, da bom s tem imel ogromno stroškov in bo postopek najbrž trajal kar nekaj časa, vendar se mi zdi zamalo, da bi kljub tako trdnim dokazom na koncu ostal kakršenkoli dvom, ali sem storil kaj tako zavrženega, kot je podkupovanje Društva malih delničarjev Slovenije. Vztrajal bom, saj lahko dokažem, da teh položnic nisem nikoli izpolnil, čeprav je na njih moje ime. Zneski pa so ravno tolikšni, da se pri njihovem polaganju takrat na poštah še ni bilo treba osebno legitimirati. Vodušek bo pač moral dokazati, zakaj je bila njegova uslužbenka ta dan na teh treh poštah, kot pričajo posnetki nadzornih kamer, in kaj je tam isto popoldne pred skupščino počel Vodušek v osebnem avtomobilu z oznako KR Pullus. Verjamem, da bi to dejanje Vodušek zelo rad pometel pod preprogo, a sem se trdno odločil, da mu tega ne bom dovolil."
Neposrednih odgovorov ni
Srbi nad Perutnino Ptuj
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 25. 02. 2014 Stran: 9
Prehrambna industrija
Srbski Topiko, eno največjih hčerinskih družb Perutnine Ptuj, do nadaljnjega obvladujejo mali delničarji. Zaradi kršitve zakona o prevzemih je namreč Perutnina Ptuj ostala brez vseh glasovalnih pravic.
Perutnina Ptuj pod vodstvom Romana Glaserja je zaradi kršitve zakona o prevzemih ostala brez glasovalnih pravic v eni svojih največjih hčerinskih družb - srbskem Topiku.
Skoraj pet let po začetku postopka nadzora jim je tamkajšnja komisija za vrednostne papirje vzela glasovalne pravice za njihov celotni 97- odstotni delež v družbi Perutnina Ptuj - Topiko. Ta na letni ravni ustvari več kot 40 milijonov evrov oziroma okoli 15 odstotkov vseh prihodkov ptujske prehrambne skupine in zaposluje več kot 700 delavcev. Pred šestimi leti je namreč Perutnina Ptuj kupila večinski delež srbske mesnopredelovalne družbe in svoje lastništvo prek kasnejših dokapitalizacij in združitev več različnih podjetij povečala na več kot 97 odstotkov. Toda kljub preseganju prevzemnega praga so v Perutnini objavili le namero za prevzem, ne pa tudi obvezne prevzemne ponudbe.
Ptujska Perutnina "zamrznjena" v Topiku
Medij: Delo Avtorji: Šoštarič Marjeta Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 26. 02. 2014 Stran: 9
Prevzem Po šestih letih objava nove prevzemne namere in formalna potrditev vseh že končanih postopkov v srbski družbi
Ljubljana - Perutnina Ptuj je konec preteklega tedna objavila novo namero o prevzemu srbske družbe Topiko, v kateri ima že zdaj več kot 97-odstotni delež, do konca tega tedna pa bodo dali novo ponudbo še preostanku delničarjev. S tem bo, pravijo v ptujski družbi, ki ji je srbska agencija za trg vrednostnih papirjev začasno zamrznila glasovalne pravice, formalno sklenjen prevzem družbe v Bački Topoli.
V danes eni največjih hčerinskih družb ptujske Perutnine - večinski delež srbske mesnopredelovalne družbe Topiko so kupili pred šestimi leti - se je zapletlo potem, ko je tamkajšnja agencija za vrednostne papirje pet let po začetku postopka nadzora Perutnini Ptuj vzela glasovalne pravice, zaradi formalno nedokončane prevzemne zgodbe, v kateri bi objavi namere za prevzem obvezno morala slediti prevzemna ponudba. V Perutnini Ptuj zaplet v družbi, ki ustvari 40 milijonov evrov prihodkov na leto, pojasnjujejo, da je ta strogo tehnicistične narave.
»Potem ko smo že leta 2000 z akvizicijo Perutnine Ptuj Pipo reprodukcijsko vstopili na Hrvaško ter nadaljevali z nakupom podjetja Perutnina Ptuj S in gradnjo Perutnine Ptuj BH v BiH leta 2006, smo skladno z razvojno politiko začeli integrirane procese pridelave še v Srbiji konec leta 2007 z nakupom 53,04 odstotka družbe Topiko. V naši poslovni usmeritvi imajo namreč poseben strateški pomen trgi jugovzhodne Evrope predvsem zaradi priložnosti na teh trgih, zaradi kadrovskega potenciala, strateškega izhodišča pri širitvi izvoza in zaradi dostopnosti do strateških surovin. Drugi razlogi vzpostavljanja lastne korporativne infrastrukture na trgih nekdanje Jugoslavije pa poleg tradicionalnosti zajemajo še nekaj pomembnih dejavnikov,« pravi predsednik uprave ptujske družbe Roman Glaser. Med te druge uvršča zmanjševanje vpliva carin in dajatev na nekaterih od teh trgov, konkurenčnost družbe in tudi realizacijo njenega poslovanja. Perutnina Ptuj danes največ proda na trgih jugovzhodne Evrope (62 odstotkov), sledijo slovenski trg (23), trgi EU (13) in tretji trgi (dva odstotka). Topiko je, pravijo, vodilni prodajalec v svojem segmentu na srbskem trgu.
Ponudba še za male delničarje







