NFD Holding

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja,Voh Boštic Anže Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 03. 2012 Stran: 9

Reševanje finančnih zagat Banke menda zahtevajo odhod Staneta Valanta, ta pritiske zanika

Ljubljana - »Vse kaže, da banke upnice, ki jim družbe iz kroga skupine NFD dolgujejo približno 200 milijonov evrov, v zameno za reprogram posojil zahtevajo umik Staneta Valanta z vrha holdinga,« je včeraj ugibal prvi mož društva MDS Rajko Stanković

»Vse kaže, da uspešna odprodaja Etola ni zadostovala za izboljšanje pogajalskih pozicij holdinga NFD pri bankah ih da raždolževanje holdinga ne poteka tako, kot so si zamislile banke. Morda bi bilo dobro, da Stane Valant sprejme poziv bank in odstopi ali pa jim omogoči imenovanje dodatnega člana uprave ali prokurista in s tem omogoči, da banke aktivno pristopijo k reševanju finančnih zagat, vseh družb, povezanih z družbo Maksima Invest in holdingom NFD,« je poudaril Stanković.

Valant: Pritiskov bank na holding NFD ni

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 15. 03. 2012 Stran: 17

Ljubljana - Pogajanja za prodajo večinskega, skoraj 90-odstotnega deleža Term Maribor so se po naših informacij ah v zadnjih dneh le premaknila z mrtve točke. Po več mesecih pogajanj z britanskim skladom Venture Investments &Yield Management (WM), ki ga obvladujejo ruski investitorji, naj bi namreč predsedniku uprave NFD Holdinga Stanislavu Valantu uspelo izpogajati nekoliko višjo ceno. VIYM naj bi tako ponudbo za Terme Maribor po neuradnih podatkih zvišal za tri milijone evrov, na okoli 28 milij onov evrov, kar pomeni, da bi NFD Holding za svoj 72-odstotni lastniški delež dobil skoraj 21 milijonov evrov, Sava štiri milijonov evrov, preostali mali delničarji pa nekaj več kot tri milijone evrov.

VIYM v svoji izboljšani ponudbi za Terme Maribor sicer še vedno ponuja manj kot v nezavezujoči ponudbi oziroma pred izvedbo skrbnega pregleda poslovanja. Prav tako nova ponudba ne dosega niti vrednosti ponudbe neznanih ruskih investitorjev, ki jih je zastopal odvetnik Matjaž Kirbiš. Ti so namreč lani za Terme Marib or ponuj ali okoli 35 milijonov evrov, vendar jim nato kljub številnim podaljšanim rokom za plačilo celotne kupnine nikoli ni uspelo sestaviti finančne konstrukcije.

Medij: Delo Avtorji: Šuligoj Boris Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 03. 2012 Stran: 10

Višje sodišče Globe za Maksimo, Finetol, Maksimo Invest, Daimond, Fidino in NFD

Ljubljana - Višje sodišče v Ljubljani je v zadevi proti šestim pravnim osebam in njihovim odgovornim potrdilo odločitev okrajnigci Sodišča, čiž je šlo za prekršek določil zakona o prevzemih. Prekršek je storilo šest pravnih oseb, ki so v postopku prevzemanja Istrabenza sklenile tako imenovani sporazum o finančnem inženiringu.

Odločbo o prekršku je že leta 2009 izdala Agencija za trg vrednostnih papirjev in z njo odločila, da morajo pravne osebe plačati skupaj 1,18 milijona evrov glob, odgovorne osebe pa skupaj 25.000 evrov glob. Sporazum o finančnem inženiringu so leta 2008 podpisale: Maksima Holding, Finetol, Maksima Invest, Daimond, Fidina in NFD Holding. Dogovorile so se, kako bo pet družb prevzemalo Istrabenz in kako bo pozneje vse svežnje delnic (v skupnem deležu malo manj kot četrtino Istrabenza) skupaj odkupila Maksima Holding, ki jo je posredno obvladoval Igor Bavčar. Edina pritožba, ki jo je upoštevalo višje sodišče, je bila, da med odgovornimi osebami ne bi smel biti Miro Golubič, ki ga je pri vodenju Maksime Holdinga že pred tem nadomestil Nastja Sušinski. Odločbo ATVP, da so vsi preostali kršili zakon o prevzemih, je najprej potrdilo ljubljansko okrajno, zdaj pa še višje sodišče. Sporazuma o finančnem inženiringu Maksima Holding ni izpeljal, saj se je konec leta 2008 začel sesuvati špekulantski model prevzema Istrabenza, ki je slovenskemu gospodarstvu in bankam zapustil uničujoč delež dolgov.

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 02. 2012 Stran: 19

Ljubljana - Družba Zvon Ena Holding, osrednji del piramide, ki so jo s pomočjo bančnih posojil v zadnjih letih zgradilivNadškofijiMaribor, je od včeraj v stečaju. Skupaj z njo je umrlo tudi upanje skoraj 30.000 malih delničarjev holdinga, med njimi tudi številnih tistih, ki so Cerkvi v privatizaciji zaupali certifikate. Odločitev mariborske okrožne sodnice Nevenke Debi, ki jo je bilo pričakovati že lansko pomlad, a jo je vodstvo Zvona z različnimi manevri nenehoma prelagalo, bo krepko udarila po slovenskih bankah, ki so sicer posojila večinoma že slabile, pa tudi podrejenih družbah, ki so Zvonu praviloma brez zavarovanj posojale na milijone evrov. Naenkrat bodo na prepihu tudi lastništva nekaterih večjih slovenskih družb, ki so jih nameravale banke prodajati počasi. Ne nazadnje bo stečaj Zvona občutila tudi sama Nadškofija Maribor, ki ji banke zaradi njenih lastnih dolgov že rubijo premoženje, med drugim dvorec Be tnava, grozi pa ji celo stečaj oziroma ukinitev.

Smrtno rano cerkvenemu finančnemu imperiju je sicer NLB zadala že lanskega novembra, ko je po dolgem prepričevanju sodišča spravila v stečaj podjetje Gospodarstvo rast, vezni člen med nadškofijo in Zvonom. Od takrat si je državna banka prizadevala čim prej končati tudi agonijo holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, kar ji je pri slednjem uspelo sredi januarja, zgodbo pa je dokončno »sklenila« včeraj. Kot smo poročali, je pred slabim mesecem dni tudi prisilna (sedaj stečajna) upraviteljica Mojca Breznik izgubila upanje v čudežno rešitev večjega od obeh Zvonov. Zanimivo je sodni izvedenec Franc Kolenc, ki gaje želelo tudi vodstvo manjšega Zvona, do zadnjega vztrajal, da se je Zvon Ena Holding sposoben prestrukturirati. V nasprotno ga ni prepričala nobena slaba novica, niti zasegi naložb s strani nekaterih bank (NKBM in Banka Koper), v svojem mnenju pa je ovrgel prav vse argumente NLB. Banka je šele z mnenjem kar treh izvedencev na zadnjem naroku prepričala sodnico, da nima smisla odlašati s stečajem.

Na eni strani na stotine milijonov evrov dolgov...

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 02. 2012 Stran: 18

Ljubljana - Predsednik uprave Finetola Janko Kastelic je včeraj posredno potrdil naše poročanje, da bo brez dogovora z bankami o odpisu ali pretvorbi dela posojil v kapital Finetol končal v insolvenčnih postopkih. »Z bankami upnicami se še vedno dogovarjamo o prestrukturiranju dolgov družbe, vendar dokončnega dogovora še ni. Do zaključka dogovorov mora priti v najkrajšem času, še preden bomo dokončno sestavili računovodske izkaze za preteklo leto,« je za Dnevnik povedal Kastelic in tako nakazal, da bo Finetol brez uspešnega dogovora leto 2010 zaključil z negativnim kapitalom.

Naših informacij, da so bankam ponudili možnost prostovoljne poravnave, Kastelic ni želel komentirati, saj naj bi bila vsebina načrta finančnega prestrukturiranja za zdaj še poslovna skrivnost. Skop s pojasnili je bil tudi vodja financ v družbi Maksima Invest Matija Kolar, sicer tudi predsednik nadzornega sveta Finetola. »Družba Maksima Invest je že dlje časa v postopku prestrukturiranja svojih dolgov do večjih upnikov. Dokler pogajanja niso zaključena s podpisom dogovora oziroma pogodbe, pa ne moremo v zvezi s tem ničesar komentirati,« je bil kratek Kolar.

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 22. 02. 2012  Stran: 10

Manevri v Finetolu - Društvo malih delničarjev Slovenije (MDS) protestira zaradi prikrivanja informacij in nepravično določene odškodnine za umik z borze

Ljubljana - Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS), ki ga vodi Rajko Stanković, je včeraj opozorilo na domnevne nepravilnosti oziroma krivice, ki se malim delničarjem godijo v Finetolu. Kaže, da se uresničuje črni scenarij, po katerem jim od naložbe v to družbo ne bo ostalo prav nič.

Finetol je finančni holding, ki je nastal po razdelitvi Etola leta 2006. Njegova največja lastnika sta NFD Holding in Fidina, med večjimi so še druge družbe in posamezniki iz vplivnega kroga kranjske Save in Staneta Valanta. Skoraj desetina lastništva pa je v rokah malih in manjšinskih delničarjev. Kot vse slovenske holdinge je tudi Finetol močno prizadela finančna kriza, vrednost njegovih finančnih naložb pa je začela zaostajati za vrednostjo za kupčevanje najetih posojil. Zato sta uprava Finetola pod vodstvom Janka Kastelica in nadzorni svet te družbe delničarjem že na lanski skupščini predlagala umik delnic FINR z borze s ciljem, »da bi skoncentrirali lastništvo in povečali ekonomičnost poslovanja«. Na sliki levo Rajko Stanković - predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (MDS). (foto Delo Toni Lombar)

Mali delničarji, organizirani v MDS, so to že tedaj zaznali kot zanje škodljiv manever in so na skupščini nasprotovali umiku delnic z borze. Uprava jim je namreč ponudila odpravnino v višini knjigovodske vrednosti delnice ob koncu leta 2011, povečano za četrtino. Z upoštevanjem dejstva, da je knjigovodska cena delnice že pred tem strmo padala, borzni tečaj pa je bil v času skupščine le še dober evro za delnico, v tako določeno odškodnino niso hoteii privoliti - domnevali so, da utegne biti potem takem odpravnina nič. Zahtevali so, naj se za osnovo vzame knjigovodska vrednost na zadnji dan leta 2010, ko je delnica veljala še 26,84 evra. Na skupščini so bili preglasovani, zmagal je predlog uprave, mali delničarji pa so napovedali izpodbijanje sklepov oziroma uveljavljanje ničnosti sklepa o umiku delnic z borze.

Celjsko sodišče kljub urgencam vse do danes še ni odločilo o primerni denarni odpravnini zaradi umika delnic.

Medij: Štajerski tednik Avtorji: S.M. Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Od tod in tam
Datum: 10. 02. 2012 Stran: 7

Zadruge oddale skupno ponudbo za odkup

Dobri dve leti potem, koje konzorcij lastnikov ljubljanskih mlekarn, zbranih okoli NFD Holdinga, objavil ponudbo o odprodaji 50,28-odstotnega deleža družbe, se ni zgodilo nič razen medsebojnega obtoževanja slovenskih zadrug, katera In pod kakšnimi pogoji bi ali ne bi odkupila deleža. Končno pa se je situacija letos premaknila vsaj za majhen korak: velika večina slovenskih zadrug seje namreč povezala In podpisala sporazum o skupnem namenu pridobitve delnic ljubljanskih mlekarn.

Janko Stojkovič, predsednik nadzornega sveta Mlekodela, o nameravanem nakupu pravi: „Zavedamo se, da so krizni časi, vendar to mora biti v našem nacionalnem interesu, saj gre za skrb za lastno pridelavo hrane. Za nas je ključnega pomena dejstvo, da z oddajo 165 milijonov litrov mleka Ljubljanskim mlekarnam skrbimo za naše kmetije, ki jim mleko predstavlja edini vir zaslužka, in zato nam ni vseeno, v čigavih rokah se bodo jutri znašle mlekarne!"

Z nameravano potezo odkupa, ki pa seveda še zdaleč ne pomeni, da bo odkup tudi res izpeljan, si kmetijske zadruge in proizvajalci mleka želijo zagotoviti dolgoročni odkup mleka. V večini držav Evropske unije so kmetijske zadruge in kmetje že večinski lastniki mlekarn. Povsod se je tudi izkazalo, da je takšno lastništvo primerno za razvoj mlečne govedoreje in mlekarn ter tako zagotavlja preskrbo trga s kakovostnimi mlečnimi izdelki po primernih cenah.

Neobvezujoča ponudba zadrug je le majhen korak

Vendar pa je oddaja neobvezujoče ponudbe za odkup, ki so jo podpisale zadruge, le začetek postopka prodaje deleža in nikakor ne daje niti najmanjše garancije, da bi oziroma bodo slovenske zadruge tudi dejanski lastnik mlekarn. Direktor ptujske Kmetijske zadruge Marjan Janžekovič namreč pravi, da je po sicer neuradnih informacijah bilo oddanih kar 12 neobvezujočih ponudb in je tako ponudba zadrug le ena izmed njih: „Kdo vse naj bi bili ponudniki, nimam pojma, saj naj bi šlo za poslovno skrivnost. Zato so tudi informacije o več ponudnikih zaenkrat neuradne. Res pa je, da naša skupna zadružna neobvezujoča ponudba bazira na vrednosti delnice 7 evrov, kar pomeni, da bi za 51-odstotni delež mlekarn vplačali nekaj manj kot 25 milijonov evrov. Vendar tudi to ni nič dokončnega. Namreč, tisti, ki bo izbran kot najboljši ponudnik, bo moral kupiti 100-odstotni delež Ljubljanskih mlekarn. Glede na to da so zadruge prek Mlekodela že skoraj 24-odstotni lastnik, bi to pomenilo, da bi v primeru, če so izbrane kot najugodnejši ponudnik, morale dokupiti še preostalih 16 odstotkov lastniških deležev. Tako namreč zahteva Zakon o prevzemih. Sicer pa je pot do odkupa še dolga, saj je zdaj potreben skrben pregled poslovanja, nato izbor najboljšega ponudnika, nato podpis zavezujoče ponudbe s strani izbranega ponudnika, ki seveda mora imeti tudi ustrezno bančno garancijo itd."

Če bo najboljši ponudnik tujec...