Mladinska knjiga založba

Medij: Večer Avtorji: G.R. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 06. 2012 Stran: 10

Delničarji Mladinske knjige Založbe (MKZ) bodo do 25. decembra prejeli dividendo 0,21 evra bruto na delnico, kar pomeni okoli četrtino tekočega bilančnega dobička, so včeraj sklenili delničarji na skupščini, ki je s 97,5 odstotka prisotnih glasov odpoklicala vse štiri nadzornike: Antona Slavka Jamnika, ki je bil pred leti član uprave NLB, ko jo je vodil Marjan Kramar, člana uprave Zvonov Franca Ješovnika ter Ljuba Pečeta in Romana Žnidariča iz Cetisa. Za štiriletno mandatno obdobje so bili namesto njih, kot so sporočili iz združenja malih delničarjev MDS, z 99,81 odstotka pri glasovanju zastopanega kapitala imenovani Borut Frantar, mali delničar MKZ, zaposlen v Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb, Melihen David iz Abanke, Branko Gregorec, zaposlen v NLB, in Vladimir Anton Lukanc, direktor podjetja APP. Razrešnice delničarji niso podelili ne upravi ne nadzornemu svetu. Ni namreč upanja, kot je pojasnil predsednik uprave, da bi družba dobila vrnjen kredit Zvonu Ena, čeprav je prijavila terjatev v stečajnem postopku. Glede enormnega povečanja bilančnih obveznosti z lanskih 1,5 milijona na devet milijonov evrov, ki so zavarovane s hipotekami, pa je predsednik uprave dejal, da gre za reprograme dolgoročnih posojil iz let 2007 in 2008, ki pa se zaradi nakupov deležev v Zvonovih družbah in kreditov niso oplemenitila in jih ni mogoče na kratek rok odplačati; tako bo to družba poskušala sanirati v prihodnjih letih. Glede hipotek je dejal, da so le tako lahko prepričali banke o reprogramih.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 06. 2012 Stran: 9

MK Založba Razrešili predstavnike kapitala v NS, uprava brez razrešnice

LJUBLJANA - Na skupščini Mladinske knjige Založba (MKZ) je prišlo do popolne rekonstrukcije NS; v njej ni več predstavnikov propadlega cerkvenega Zvona, saj so delničarji z večino glasov podprli predčasen odpoklic vseh predstavnikov kapitala v NS.

Po novem v NS MKZ ne bedijo več nekdanji član uprave NLB Alojz Jamnik, nekdanja vodilna holdinga Zvon dva Ljubo Peče in Franc Ješovnik ter Roman Žnidarič iz Cetisa. Namesto njih bodo nad upravo založbe bedeli Melihen David iz Abanke Vipa, Branko Gregorc iz NLB, vodja odbora malih delničarjev pri društvu MDS Borut Frantar in direktor podjetja APP d.o.o. Vladimir Anton Lukanc.

Pri zahtevi za predčasni odpoklic nadzornikom se je malim delničarjem včeraj pridružila tudi stečajna upraviteljica holdinga Zvon dva Vida Gabre (Zvon dva je skoraj 70-odstotni lastnik MKZ), podprlo pa jo je skoraj 98 odstotkov prisotnih delničarjev. Mali delničarji so uspeli tudi s predlogom o ločenem Borut Frantar Foto Igor Modic glasovanju o zaupnici upravi MKZ, v kateri sedijo Peter Tomšič, Marko Ručigaj in Andrej Cunder. Niti uprava niti nekdanji nadzorniki razrešnice za lani niso dobili.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 05. 06. 2012 Stran: 10

Ljubljana - Preteklo kreditiranje cerkvenih holdingov Zvon ena in Zvon dva bi danes iz NS Mladinska knjiga Založba (MKZ) lahko odneslo tri nadzornike - nekdanjega člana uprave NLB Alojza Jamnika ter dva nekdanja vodilna holdinga Zvon dva Ljuba Pečeta in Franca Ješovnika.

Zahtevo za predčasen odpoklic Jamnika, Pečeta in Ješovnika so v obliki razširitve dnevnega reda današnje skupščine vložili mali delničarji, združeni pod okriljem MDS (Mali delničarji Slovenije). V društvu namreč menijo, da omenjeni člani NS (Jamnik je predsednik nadzornega sveta MKZ, Peče pa njegov namestnik) niso opravljali svojega dela v korist založbe in njenih lastnikov, temveč so s svojimi posli oškodovali njihovo premoženje.

Najspornejša so posojila MKZ obema holdingoma Zvon, je včeraj poudaril predsednik MDS Rajko Stankovic. Iz prijavljenih terjatev v stečajnih postopkih holdingov Zvon ena in Zvon dva je razvidno, da je Mladinska knjiga Založba v preteklih letih kreditirala oba cerkvena holdinga. Tudi Zvon dva, ki je skoraj 70-odstotni lastnik MKZ.

Medij: Finance Avtorji: P. S. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Na kratko Datum: 01. 06. 2012 Stran: 5

Alojz Slavko Jamnik, nekdanji član uprave NLB, bo, skupaj s preostalimi člani nadzornega sveta Mladinske knjige, verjetno razrešen, so se odločili upniki lastnikov družbe, ki je sicer (bila) v večinski lasti Zvona Dva Holdinga, ki je zdaj v stečaju. Skupščina bo sicer 5. junija. V nadzornem svetu so še Ljubo Peče, Franc Ješovnik in Roman Žnidarič. Za zamenjavo nadzornikov so se zavzemali tudi mali delničarji, ki zahtevajo tudi zamenjavo uprave s Petrom Tomšičem na čelu. Ne želijo namreč, da predstavniki propadlega cerkvenega lastnika držijo roko nad prodajo družbe, ki jo sicer vodi Abanka. Spomnimo, včeraj smo poročali tudi, da se je Jamnik (skupaj z nekdanjim šefom NLB Marjanom Kramarjem) znašel v kriminalistični preiskavi zaradi financiranja Vegradovega projekta Gina.

Medij: Dnevnik Avtor: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika/oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 20.03.2012 Stran: 17

Medij: Mladina Avtorji: Mekina Borut Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 09. 03. 2012 Stran: 18

Za zrušitev cerkvene finančne piramide, ki bo prizadela skoraj 10 tisoč delavcev, je odgovoren sedanji prvi mož slovenske RKC Anton Stres, kije v odločilnih letih kot vodja gospodarskega sveta mariborske nadškofije sprejel vse ključne odločitve.

Le še 311 evrov ima Gospodarstvo Rast na svojem računu v banki NKBM. Še 128 evrov je v hišni blagajni podjetja, na Slovenski 17 v Mariboru, ostalo premoženje pa je v finančnem smislu bolj ali manj nelikvidno. To so recimo različne barve, laki, razredčila s pretečenim rokom trajanja, gobice, večji in manjši vijaki pa tudi »zlati lističi«, namenjeni restavratorstvu, shranjeni v kleti podjetja. Vse to je skupaj vredno okoli 6000 evrov, piše v minuli teden objavljenem poročilu stečajne upraviteljice tega podjetja, kije bilo nekoč odskočna deska za finančne avanture mariborske nadškofije. Res je, da ima podjetje v lasti še nekaj vinogradov in starejšo hišo v Slovenski Bistrici, kar vse je cenilec ocenil na okrog 245.335 evrov. A v državni NLB se medtem sprašujejo: Kako naj si sedaj s temi razredčili in vinogradi v občini Krčevina povrnejo 91 milijonov evrov, ki so jih pred leti posodili cerkvi, zanje pa je jamčilo Gospodarstvo Rast?

Biblični potop

Za največjo gospodarsko polomijo po osamosvojitvi države je doslej veljal poskus menedžerskega prevzema družbe Merkur. Skupina menedžerjev okrog Bineta Kordeža je po stečaju svojega podjetja za seboj pustila kar 471 milijonov evrov globoko luknjo - toliko terjatev, predvsem do bank, je namreč na koncu priznalo sodišče. Ostali, podobni neslavni primeri so se gibali v razsežnostih tam okrog 150 milijonov evrov. Za 180 milijonov evrov terjatev je denimo za seboj pustil stečaj Poteze Naložb, ki je doslej veljal za drugo največjo gospodarsko polomijo, približno toliko pa je »vreden« tudi poskus privatizacije Pivovarne Laško. Po propadlem menedžerskega prevzemu skupine Laško je Infond holding Boška Šrota bankam ostal dolžen 167 milijonov evrov.

Medij: Delo Avtorji: Bratož Igor Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Kultura Datum: 08. 03. 2012 Stran: 18

Vlada in pisatelji Pisatelja Vlado Zabot in Dušan Sarotar svarita pred načrti o javno-zasebnem partnerstvu v kulturi - Zamenjave pri največji slovenski založbi, negotova usoda Konzorcija

Pisatelj Vlado Zabot, nekdanji predsednik Društva slovenskih pisateljev, je na pisateljske kolegice in kolege oziroma »slovenske kulturnike« včeraj naslovil pismo, v katerem opozarja, da so te dni lahko priča »nesprejemljivemu rušenju infrastrukture na področju kulture, knjige, filma ...«.

Vlado Žabot ugotavlja, da lahko sledimo »oblastnemu plenjenju realnega in simbolnega kapitala te države. To počnejo ljudje, ki v slovenski kulturi nimajo ugleda in referenc. Ki področja ne poznajo. Vodi jih sla po kapitalu. in oblasti.« Žabot sprejem uredbe o ukinitvah ali »pridružitvah v okvir ministrstva« številnih politično avtonomnih institucij na področju kulture, od Javne agencije za knjigo RS, prek Arhiva RS, do Slovenskega filmskega centra, komentira z ugotovitvijo, da jo bo državni zbor jutri potrjeval po hitrem postopku - »Brez argumentov. Brez javne razprave. Brez spoštovanja osnovnih evropskih demokratičnih standardov. Z večino pač - skratka po turško.«

Trivializacija programov in kulture

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Foto: Tit Košir Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 03. 2012 Stran: 11

Verniki so zaupali lastninske certifikate Krekovim skladom in ob tem cerkev napačno enačili z državo, meni Rajko Stankovič, predsednik MDS

V obdobju, ko mali delničarji v marsikaterem slovenskem podjetju doživljajo vedno bolj grenko izkušnjo delničarstva, smo se z Rajkom Stankovičem, predsednikom društva Mali delničarji Slovenije (MDS), pogovarjali o delovanju njihovega društva in o njihovih najbolj odmevnih akcijah v elektrodistribucijskih podjetjih, Vzajemni, holdingih Zvon, Savi, Merkurju, Perutnini Ptuj in številnih drugih primerih.

Čemu so društva malih delničarjev namenjena?

"Na področju delničarstva sem pričel delati 10. junija 2006 v društvu VZMD, vse do 12. marca 2009, ko sva se s predsednikom VZMD, Kristjanom Verbičem, zaradi različnih pogledov na delovanje društva in predstavljanja interesov malih delničarjev razšla. V MDS, ki smo ga ustanovili aprila 2009, smo vedno poiskali nekoga, ki je delničar v določenem podjetju, da je poleg lastnih nesebično branil interese drugih malih delničarjev. Vedno smo skušali najti nekoga, ki je užival zaupanje večjih delničarjev bodisi (nekdanjih) zaposlenih. Z lastnim zbiranjem pooblastil se letno udeležimo 45 do 50 skupščin, imamo 21-odstoten izplen vrnjenih pooblastil za zastopanje na skupščinah, kjer v povprečju zastopamo dva odstotka osnovnega kapitala in dobre tri odstotke glasovalnih pravic. Nastopamo tudi kot pooblaščenci v podjetjih, kot so Petrol, Gorenje, Pivovarna Laško, Mercator, kjer organizirano zbirajo pooblastila. Lani smo med temi družbami najboljši rezultat imeli na Gorenju, kjer smo zastopali 12,37 odstotka delničarjev, saj smo dobili pooblastilo podjetja Philipa Sluiterja (Home Products Europe), ki je 6,73-odstotni lastnik. Pri lastnih zbiranjih pooblastil bi izpostavil, da smo na lanski skupščini Krke zastopali 5,5 odstotka delničarjev, leto prej, ko se v zbiranje pooblastil ni vključila Krkina uprava, pa slabih 10 odstotkov. Že dve leti zapored smo največji zastopniki malih delničarjev v Žitu, kjer imamo na skupščini od 26- do 28-odstotno zastopanost kapitala in v obeh letih smo z nasprotnim predlogom uspeli z zvišanjem dividende, z nadzornikom žal ne. V zadnjem letu smo se aktivno vključili v zgodbo obeh cerkvenih' holdingov Zvon in tudi tu dosegli od 6- do 10-odstotno skupščinsko zastopanost."

Mačehovska država v elektropodjetjih

Kolikšen je vaš letni proračun za delovanje in kako pridete do teh sredstev?

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 02. 2012 Stran: 19

Ljubljana - Družba Zvon Ena Holding, osrednji del piramide, ki so jo s pomočjo bančnih posojil v zadnjih letih zgradilivNadškofijiMaribor, je od včeraj v stečaju. Skupaj z njo je umrlo tudi upanje skoraj 30.000 malih delničarjev holdinga, med njimi tudi številnih tistih, ki so Cerkvi v privatizaciji zaupali certifikate. Odločitev mariborske okrožne sodnice Nevenke Debi, ki jo je bilo pričakovati že lansko pomlad, a jo je vodstvo Zvona z različnimi manevri nenehoma prelagalo, bo krepko udarila po slovenskih bankah, ki so sicer posojila večinoma že slabile, pa tudi podrejenih družbah, ki so Zvonu praviloma brez zavarovanj posojale na milijone evrov. Naenkrat bodo na prepihu tudi lastništva nekaterih večjih slovenskih družb, ki so jih nameravale banke prodajati počasi. Ne nazadnje bo stečaj Zvona občutila tudi sama Nadškofija Maribor, ki ji banke zaradi njenih lastnih dolgov že rubijo premoženje, med drugim dvorec Be tnava, grozi pa ji celo stečaj oziroma ukinitev.

Smrtno rano cerkvenemu finančnemu imperiju je sicer NLB zadala že lanskega novembra, ko je po dolgem prepričevanju sodišča spravila v stečaj podjetje Gospodarstvo rast, vezni člen med nadškofijo in Zvonom. Od takrat si je državna banka prizadevala čim prej končati tudi agonijo holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, kar ji je pri slednjem uspelo sredi januarja, zgodbo pa je dokončno »sklenila« včeraj. Kot smo poročali, je pred slabim mesecem dni tudi prisilna (sedaj stečajna) upraviteljica Mojca Breznik izgubila upanje v čudežno rešitev večjega od obeh Zvonov. Zanimivo je sodni izvedenec Franc Kolenc, ki gaje želelo tudi vodstvo manjšega Zvona, do zadnjega vztrajal, da se je Zvon Ena Holding sposoben prestrukturirati. V nasprotno ga ni prepričala nobena slaba novica, niti zasegi naložb s strani nekaterih bank (NKBM in Banka Koper), v svojem mnenju pa je ovrgel prav vse argumente NLB. Banka je šele z mnenjem kar treh izvedencev na zadnjem naroku prepričala sodnico, da nima smisla odlašati s stečajem.

Na eni strani na stotine milijonov evrov dolgov...