Mercator

Medij: Finance Avtorji: Karel Lipnik in Monika Weiss Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 22.04.2010

Kaj bo od pakta, ki ga Žiga Debeljak sklepa z bankami, imel Mercator in kaj on osebno?

Če bo dogovor med Mercatorjem in bankami ostal, kot je zastavljen - uradno naj bi bil dogovor razkrit danes -, potem bo Mercator v prihodnjih treh letih za dividende izplačal 20 milijonov več, kot bo po načrtih ustvaril dobička. Mar to pomeni izčrpavanje najboljšega soseda? Ali si je predsednik uprave Žiga Debeljak z dogovorom kupil mir pred tečnimi lastniki? V Mercatorju ne odgovarjajo.

Sodeč po delničarskem dogovoru med slovenskimi bankami, ki imajo nekaj manj kot četrtino delnic Mercatorja, in upravo Mercatorja, bo Mercator delničarjem predlagal:

• v tekočem letu 7,5 evra bruto dividende na delnico;
• prihodnje leto bi se dividenda zvišala na osem evrov,
• v letu 2012 pa na 8,8 evra.

Za primerjavo: lani izplačana dividenda Mercatorja je bila 4,5 evra bruto in je bila najvišja do zdaj.

Mercator bo z uresničitvijo dogovora z bankami delničarjem letno za dividende namenjal več, kot je znašal njegov lanski čisti dobiček. To si Mercator seveda lahko privošči, a mar to ne pomeni finančnega izčrpavanja družbe? Na Mercatorju teze o izčrpavanju in drugih bistvenih vprašanj, ki se odpirajo, ne komentirajo (več v okvirju). Zato smo sami naredili podrobnejši izračun.

Za dividende bodo porabili letošnji čisti dobiček ...

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 22. 04. 2010 Stran: 9

V naslednjih petih letih naj bi Petrol povečeval čisti dobiček za (vsaj) 10 odstotkov letno, število bencinskih servisov pa za dobro tretjino. Če bodo za lastniška prepletanja z Mercatorjem vplačane nove delnice, bo moral biti rezultat temu primerno še boljši

Nadzorni svet Petrola je obravnaval strateške usmeritve največjega slovenskega naftnega trgovca za obdobje med letoma 2010 in 2014, ki jih je zadnjih osem mesecev pripravljala uprava na čelu z Aleksandrom Svetelškom, zunanji svetovalec pa je bil Boštjan Ložar. Načrti so dokaj smelo zastavljeni, saj naj bi čisti dobiček rasel po 10 odstotkov na letni ravni. Vendar kaj naj bi to pomenilo v konkretnih številkah iz včerajšnje javne objave na spletnih straneh Ljubljanske borze ni razbrati. Po neuradnih podatkih pa naj bi Petrol leta 2014 dosegel blizu 100 milijonov evrov čistega dobička, dodana vrednost na zaposlenega naj bi znašala 100 tisoč evrov, deloval pa naj bi na okrog 600 bencinskih servisih, kar je dobro tretjino več, kot jih ima zdaj. Vidna pa je usmeritev uprave, da se Petrol osredotoča na vse trge držav nekdanje Jugoslavije, z izjemo Makedonije, ter na njih skuša krepiti tržni delež, tako da na nobenem ne bi bil nižje od tretjega mesta.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 21. 04. 2010 Stran: 10

Ker vlada obravnava Novo KBM, za razliko od NLB, za njeno odvisno družbo, je moral Mercator objaviti, daje država posredno presegla 5-odstotni lastniški delež v "najboljšem sosedu". Je Banka Celje prodajala Mercator, ker bo celjsko banko prodala NLB?

Nemalo začudeni smo bili, ko je slovenska vlada včeraj v svojem sporočilu zapisala, da bo Mercator obvestila, da je slovenska država skupaj z njenimi odvisnimi družbami presegla 5 odstotni lastniški delež v "najboljšem sosedu".

Šlo naj bi za to, da je Nova KBM, ki je v 42-odstotni lasti slovenske države, sklada Kad in Sod pa sta njena 9-odstotna lastnika, od prejšnjega tedna postala več kot 5-odstotna (natančno 5,24 odstotka) lastnica Mercatorja, predsednik uprave Nove KBM Matjaž Kovačič pa naj bi postal nadzornik Mercatorja.

Toda ob tem se zastavlja vprašanje, zakaj niso tega sporočili lani, ko sta NLB z njeno Banko Celje po zaplembi delnic posojilojemalcu Infond Holdingu postali več kot 15 odstotni lastnici Mercatorja.

Zaradi zagrožene kazni ali namiga?

Namreč, po zakonu o trgu finančnih instrumentov je za kršitelja, včeraj so ujeli zadnji dan roka, zagrožena 25 tisoč evrov visoka kazen (za pravno osebo) in še 4.200 evrov (za fizično osebo), če se teh sprememb ne objavi. Država je v Novi KBM (42-odstotna) kakor tudi v NLB (33-odstotna) največja lastnica - nikjer sicer večinska, a v obeh primerih obvladuje s povezanimi osebami večino lastništva teh dveh največjih slovenskih bank. In zakaj se delež NLB v Mercatorju ne prišteje k deležu NKBM, s čimer bi država bila posredno v "najboljšem sosedu" več kot 16-odstotna lastnica?

Nekateri menijo, da je želela prek dopisne seje vlada morebitnim tujim investitorjem v Mercator - ne gre pozabiti, da štiri banke še vedno prodajajo 16 odstotkov delnic Mercatorja - sporočiti, naj dajo roke stran od največje slovenske trgovske družbe. Irena Ferkulj s finančnega ministrstva pa je sporočila, da NLB pač ni v večinski lasti države in z njo povezanih oseb, kar formalno resda drži.

Medij: 7 dni Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 21. 04. 2010 Stran: 8

Javno društva malih delničarjev ne želijo razkriti imen svojih donatorjev (gospodarskih družb), hkrati pa v nadzorne svete kandidirajo ljudi, za katere se ne ve, ali jih resnično podpira večina malih delničarjev.

Pred nekaj leti so se pojavila v Sloveniji prva resnejša združenja zastopnikov pravic malih delničarjev. Ob Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD), katerega vodi Kristjan Verbič. ki je pred leti že imel izpričane politične ambicije, je kasneje nekaj njegovih članov ustanovilo svoje društvo Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (MDS), kateremu predseduje Rajko Stankovič. Znotraj VZMD je aktivnih precej znanih Slovencev - od dr. Mirana Mejaka, katerega skušajo kljub visoki starosti znova spraviti med nadzornike Petrola, do dr. Ludvika Toplaka, dr. Boruta Bratine.

Doslej sta obe združenji dosegli nekaj lepih uspehov, predvsem zvišanj prevzemnih oziroma iztisnitvenih cen za male delničarje, v BTC naj bi MDS z upravo, zaposleni so pomembni lastniki te ljubljanske družbe, kmalu dosegla tudi poravnavo glede njihovih pravic. Predsednik VZMD je postal nadzornik Mercatorja, prav tako je to združenje uspelo med nadzornike Nove KBM spraviti Janeza Košaka, nekdanjega viceguvernerja Banke Slovenije. A ravno na VZMD leti veliko očitkov o domnevnem delovanju posameznikov za svoj žep in ne za koristi malih delničarjev. To združenje je odigralo čudno vlogo (vsaj) v Mercatorju in Pivovarni Laško, ter v Šrotovih družbah Infond Holding in Center Naložbe.

Mercatorjev pavšal, potovanje v Brazilijo

Na lanski skupščini Mercatorja Kristjan Verbič, ki sicer zna poskrbeti za teatralične sove pred kamerami, ima tudi svojo spletno VZMD TV ter navadno postavlja veliko vprašanj na skupščinah delničarjev, ni rekel nobene. Morda zato, ker je na isti skupščini bil izglasovan za nadzornika, ob tem pa naj bi njegov VZMD od naj večje slovenske trgovske družbe prejemal več kot 5000 evrov mesečno za t.i. vodenje pisarne malih delničarjev Mercatorja. Kaj menijo ravno ti isti mali delničarji o tolikšnem Mercatorjevem razmetavanju denarja, lahko le ugibamo. Bolj neprijeten je bil Verbič, a le do nove uprave, pri Pivovarni Laško, kjer se je zavzemal in se še vedno, da bi lanskoletna majska stopniščna skupščina bila veljavna, avgustovska, kjer so bili imenovani trije novi nadzorniki laške pivovarne, pa razveljavljena. Prizanesljivejši je bil do Boška Šrota, kjer je (najbrž z njegovim denarjem) zbiral pooblastila za zastopanje na skupščini Infond Holdinga, za dokapitalizacijo in podaljševanja le-te, četudi so vsi ostali (mali) delničarji vedeli, da od domnevnih investitorjev v Infond Holding ne bo nič in da si Boško Šrot, nekdanji prvi mož Pivovarne Laško tako kupuje le čas. Kmalu po tistem naj bi bila oba tudi v Braziliji, Verbič se je novinarki Financ celo pohvalil, da bivata v istem hotelu. Ali je bila to delna nagrada Verbiču za skupščinsko in medijsko podporo Bošku Šrotu, lahko spet le ugibamo.

Medij: Delo  Avtorji: Križnik Božena  Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 20. 04. 2010 Stran: 9

Ljubljana - Mali delničarji Mercatorja prek svoje informacijske pisarne v okviru Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) nasprotujejo načrtom uprave Mercatorja glede višine dividend za leto 2009. Uprava je namreč v gospodarskem načrtu za leto 2010 zapisala, da bo predlagala skupščini delničarjev izplačilo dividend v znesku 2,50 evra bruto na delnico, kar je dobra polovica dividende, določene s srednjeročno dividendno politiko družbe.

Medtem ko v VZMD menijo, da ima Mercator na voljo več kot dovolj virov in tehtnih razlogov za izplačilo predlaganih višjih dividend, pa v Mercatorju zahtevo VZMD komentirajo zelo kratko in zadržano. Tamkajšnja direktorica odnosov z javnostmi Barbara Stegel je pojasnila: »Predlog uporabe bilančnega dobička za leto 2009 bo sestavni del letnega poročila, ki bo v skladu s predpisi objavljeno do konca aprila. O predlogu odločajo delničarji na skupščini delničarjev. Nadzorni svet in uprava družbe pri oblikovanju predloga uporabe bilančnega dobička upoštevata vse relevantne poslovne okoliščine in dejavnike, tudi pričakovanja delničarjev.

NKBM kupuje Mercator

Medij: Večer  Avtorji: Toplak Damijan  Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 04. 2010  Stran: 10

Družba Medaljon, ki je že v večinski lasti vodilnih v Probanki, bo z napovedanim prevzemom Zlate monete II skušala iz lastništva iztisniti male delničarje.

Družba Medaljon namerava v 30 dneh drugič (prvič se je to zgodilo v letu 2008) objaviti prevzemno ponudbo za Zlato moneto II. Irena Stanka Čurin, direktorica Medaljona, je včeraj pisno pojasnila: "Prevzemno ponudbo bomo objavili najkasneje v 30 dneh po objavi namere (tj. do 19. maja, op. a.) in po pridobitvi dovoljenja ATVP. Prevzemna cena bo objavljena v ponudbi. Medaljon želi kot večinski lastnik s prevzemom Zlate monete II vsem ostalim delničarjem ponuditi možnost izstopa iz sicer že konsolidiranega lastništva ter tako ohraniti korekten odnos do malih delničarjev Zlate monete II."

Dejstvo je, da je prevzemnik Medaljon v izključni lasti družbe Profectus, 34-odstotna lastnica slednje je Romana Pajenk, predsednica uprave Probanke, še 17 odstotkov Profectusa pa ima v lasti Milana Lah, članica uprave Probanke. Ostalih 49 odstotkov je v lasti drugih 13 vodilnih uslužbencev širše finančne skupine Probanke in samega Medaljona.

V Medaljonu, kjer so že zdaj skoraj 85-odstotni lastniki Zlate monete II, si najverjetneje želijo s prevzemom preseči 90-odstotno lastništvo in kasneje iztisniti iz lastništva preostale delničarje. Trenutna borzna cena za delnico Zlate monete II je 1,33 evra, v zadnjem letu pa se je z njo trgovalo največ po 1,90 evra, kolikor bi lahko bila tudi približna prevzemna cena. Še pred mesecem dni je bila borzna cena delnice le 0,85 evra. Če bi bila prevzemna cena res okrog dveh evrov (ob koncu marca je bila knjigovodska vrednost 3,13 evra), bi moral Medaljon za vse preostale delnice, ki jih še nima v lasti, odšteti približno 2,5 milijona evrov. "

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika,Matejčič Katarina,Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 20. 04. 2010 Stran: 7

Delničarji naj bi dobili okoli osem evrov bruto za delnico; Kovačič iz NKBM, ki dokupuje Mercator in želi dokapitalizacijo, bo nadzornik trgovca

Domače banke, ki so lani Istrabenzu in Infondu Holdingu zasegle Mercator, so včeraj z upravo Žige Debeljaka dosegle dogovor o višji dividendi. Ta naj bi bila okoli petodstotna glede na tržno vrednost. Informacije o tem, ali bančni dogovor vsebuje tudi sporazum o (ne)prodaji deleža, pa so nasprotne.

Po včerajšnji vrednosti bi to znašalo okoli osem evrov bruto na delnico, kot je včeraj predlagalo tudi društvo VZMD, od katerega pa se banke po naših informacijah distancirajo. Za zdaj sta uprava in nadzorni svet Mercatorja predlagala 2,5 evra dividende bruto na delnico. Predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak in prvi nadzornik Robert Sega zvečer nista bila dosegljiva za podrobnejše odgovore. Že popoldne pa so nam v družbi potrdili, da bodo pri predlogu za uporabo bilančnega dobička upoštevali tudi pričakovanja delničarjev. Dividendno politiko družbe bo sicer Mercator letos moral določiti na novo - triletna shema iz leta 2007 se namreč izteče.

Kdaj gredo banke v prodajo?

Medij: Dnevnik Avtorji: Lun Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 17. 04. 2010

Ljubljana - Nova KBM je v četrtek od Banke Celje kupila slabe tri odstotke delnic Mercatorja ter s tem postala peta največja lastnica slovenske trgovske družbe. Za omenjen paket delnic, ki ga je Banka Celje pridobila lani z zasego zastavljenih delnic Infonda Holdinga, je NKBM odštela kar 18 milijonov evrov oziroma 173 evrov na delnico.

Z nakupom delnic je tako predsednik uprave NKBM Matjaž Kovačič korak bližje članstvu v nadzornemu svetu. Kot smo že poročali, je po naših informacijah Kovačič ostalim bankirjem, ki so v lastništvo Mercatorja vstopili lani z zasego zastavljenih delnic, izrazil želje po članstvu v nadzornem svetu Mercatorja, vendar naj bi imeli ostali bankirji do tega pomisleke. Zato je Kovačič napovedal, da bo delež v Mercatorju povečal, svojo napoved pa je že začel uresničevati.

Mercatorjeve delnice je NKBM kupila že v ponedeljek. Novogoriška Vipa mu je prodala 7400 delnic, mariborski Medaljon pa 3523 delnic. Oba posla sta bila sklenjena po ceni 164 evrov za delnico, skupna vrednost pa je znašala nekaj manj kot 1,8 milijona evrov. Z vsemi nakupi delnic v tem tednu si je NKBM svoje lastništvo v največjem slovenskem trgovcu povečala z 2,18 odstotka, na 5,24 odstotka, ter tako postala peta največja lastnica Mercatorja.

Medij: Dnevnik Avtorji: Hren Barbara,Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 15. 04. 2010 Stran: 19

Ljubljana - Regulatorja trga, Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in urad za varstvo konkurence (UVK) , bosta po naših informacijah začela preiskavo lastniških povezav med Gorenjsko banko, Abanko in Savo.

Direktor UVK Jani Soršak nam je včeraj potrdil, da bodo na podlagi informacij, ki smo jih razkrili v Dnevniku, začeli zbirati informacije, ali bodo izdali tudi uradne sklepe o preiskavi, pa bo odvisno od podatkov, kijih bodo pridobili v predhodnem postopku. Na ATVP ki jo vodi Damjan Žugelj , so nam povedali le, da »postopkov nadzora ne morejo komentirati«. Po naših informacijah pa bo ATVP od Save in Gorenjske banke zahtevala, da jim predložijo opcijske oziroma terminske pogodbe za nakup delnic Abanke, od Daimonda pa ime kupca 3,6-odstotnega deleža v Abanki.

Včeraj smo razkrili, da naj bi skrivnostnemu kupcu Daimondovega deleža v Abanki kupnino pomagala priskrbeti kar Sava, ki je za ta delež (predvidoma z Gorenjsko banko in tretjimi družbami) že sklenila terminske oziroma opcijske pogodbe. V Savi so te informacije zanikali in zatrdili, da niso sklenili niti terminskih pogodb za nakup deleža v Abanki niti niso nikomur zagotovili denarja za nakup.

Medij: Kapital Avtorji: Taškar Beloglavec Bojan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 12. 04. 2010 Stran: 22

Gospodarska rast v Sloveniji naj bi znašala 0,6 oz. 1,3 %

Stečaji temeljito obremenjujejo slovenska sodišča, ki so lani obravnavala skupaj nekaj več kot 1.200 postopkov zaradi insolventnosti. Največje bilo osebnih stečajev - več kot 700, sledijo pa stečaji podjetij - 450.

Skromnejša rast. Slovensko gospodarstvo naj bi po zadnji napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) letos doseglo 0,6-odstotno rast. Urad je torej oceno v primerjavi z jesensko znižal kar za tretjino. Prav gradbeništvo pa je tisto, ki višjo rast preprečuje. UMAR je z vsako napovedjo gospodarskih gibanj za letos bolj pesimističen. Nemška vlada je nasprotno v zadnji januarski napovedi gospodarsko rast za letos zvišala z 1,2 na 1,4 %. Slovenija naj bi torej letos rasla več kot polovico počasneje kot Nemčija, na katero je slovenski izvoz najbolj vezan. Ker izvozu kaže bolje, je gradbeništvo, ki predstavlja pomemben delež BDP-ja, očitno v resni recesiji.

Po mnenju analitikov iz Banke Slovenije se Sloveniji obeta zmerna gospodarska rast. Obseg BDP-ja se bo v tem letu povečal za 1,3 %, v letu 2011 pa za 1,8 %. Stopnja inflacije bo letos dosegla 1,6 %, v prihodnjem letu pa 1,4 %. Po predvidevanjih bosta letos osebna potrošnja in javna poraba stagnirali, pri čemer se lahko prva celo zmanjša, druga pa malo poveča. Za investicije v Banki Slovenije pričakujejo, da bi se letos lahko povečale za 2,6 %, izvoz naj bi se povečal za 5 %, uvoz pa za približno 3 %.