Mercator

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 14. 07. 2010 Stran: 21 Foto: Bojan Velikonja

Ljubljana - Odkar Žiga Debeljak vodi Mercator, še ni doživel tako mirne skupščine delničarjev kot včeraj. Z izjemo nekaj bolj ali manj (ne)prijetnih vprašanj malih delničarjev so ti kljub odsotnosti največjega delničarja, Skupine Pivovarno Laško, potrdili vse sklepe, ki jih je predlagal skupaj z nadzornim svetom.

---

Največ pozornosti javnosti je letos pritegnila nova dividendna politika, na katero je Mercator moral pristati tudi pod pritiski velikih delničarjev, menda zlasti Nove Ljubljanske banke in Abanke. Banke so namreč v zameno, da za največ dve leti ostanejo v lastništvu Mercatorja oziroma da delnic, ki so jih dobile z zasegom od družb okoli laškega imperija, ne prodajo lastniku, ki je sovražen Mercatorju, terjale bistveno višjo dividendo. In jo bodo tudi dobile, saj so delničarji potrdili - včeraj je bilo sicer na skupščini prisotnih le 56 odstotkov kapitala kar 60 odstotkov višjo dividendo od lanske. Mercator bo tako letos za izplačilo dividend v višini 7,2 evra bruto na delnico namenil skoraj ves bilančni dobiček. Ta je namreč konec lanskega leta znašal 27,15 milijona evrov, za izplačilo dividend pa bodo namenili 27,11 milijona evrov. Nekaj več kot 42.000 evrov preostanka bilančnega dobička bodo pustili nerazporejenega.

Višina dividende (in njen vpliv na poslovanje) je med delničarji zaskrbela le predsednika društva Mali delničarji Rajka Stankoviča, vendar ga je Debeljak potolažil s pojasnilom, da Mercator ne bo imel težav zaradi izplačila tolikšne dividende, saj bo dodatno dezinvestiral poslovno nepotrebno premoženje in sprejel ukrepe za učinkovitejše upravljanje obratnih sredstev.

»Mercator je v preteklih letih za izplačilo dividend porabil manj kot tretjino ustvarjenega dobička, tako da ima iz tega naslova zadržanih skoraj 250 milijonov evrov. Ti se lahko kadar koli sprostijo v bilančni dobiček. Nastali so namreč tako, da so se delničarji v preteklosti odrekli izplačilom njim pripadajočih ustvarjenih dobičkov,« je še zatrdil prvi mož Mercatorja.

Prvega moža Mercatorja Žigo Debeljaka (v sredini) sta z vprašanji mučila zlasti dva delničarja. Andraža Grahka iz KD Skladov (drugi z leve) med drugim moti, da Mercator razkriva premalo podrobnosti o svojih nakupih trgovcev na jugovzhodnih trgih, Rajka Stankovića pa letošnja dividendna politika.

Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez,Sovdat Petra Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 14. 07. 2010 Stran: 8
 

Včerajšnja skupščina Mercatorja minila brez predstavnikov skupine Laško, največje lastnice Mercatorja NKBM Matjaža Kovačiča, od včeraj nadzornika Mercatorja, se po neuradnih podatkih zanima za povečanje 5,2-odstotnega deleža v Mercatorju. NKBM uradno pravi, da v tej smeri niso sprejeli nobene odločitve.

---

Danes je zadnji dan, ko delnice Mercatorja prinašajo 7,2 evra bruto dividende. Delnica utegne zaradi ugasnitve pravice do dividende kratkoročno upasti, je pa finančna skupina Alta v zadnji analizi enoletno ciljno ceno postavila na 170 evrov, včerajšnji enotni tečaj na borzi pa je bil 154,68, kar pomeni 4,65-odstotno dividendno donosnost. Mercator je med tremi družbami z najvišjo dividendno donosnostjo na ljubljanski borzi (več na www.finance.si/284425).

 

Šefu najboljšega soseda Žigi Debeljaku (v sredini) seje po skupščini smejalo, saj so bili gladko izglasovani vsi sklepi.

Z leve Žiga Hieng, KD Skladi, in Andraž Grahek, KD Skladi, desno Rajko Stankovič, zastopnik malih delničarjev.  

---

Zakaj so na skupščini manjkali Laščani?

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 14. 07. 2010 Stran: 11 Stran: 11  Foto: Igor Zaplatil/DELO

Skupščina Mercatorja

Ljubljana - Kdor se spomni skupščin Poslovnega sistema Mercator izpred nekaj let, bi se mu zdela včerajšnja prav dolgočasna. Brez odstavljanja, brez konfliktov, žalitev, očitkov, brez zabeljenega cinizma v slogu Stojana Zdolška, brez nasprotnih predlogov in izpodbojnih tožb. Pač pa z veliko kultivirano podanih konstruktivnih pripomb po skrbni predstavitvi lanskega poslovanja, z izglasovanimi dividendami, ob katerih se smeje malim in velikim delničarjem. In končno - s popolnitvijo nadzornega sveta (kar mercatorjevcem ni uspelo ves prejšnji mandat).

---

Skratka, na skupščini je bilo navzočega malo več kot 56 odstotkov vsega kapitala (letos so spet vsi lastniki imeli glasovalno pravico). Delničarji so potrdili vse sklepe, ki sta jih predlagala nadzorni svet in uprava Mercatorja, polovico s skoraj stoodstotnim soglasjem. Izrazito navdušenje so pokazali nad delitvijo bilančnega dobička in dividend.

Kako tudi ne, saj bo Mercator svojim delničarjem izplačal dividende v bruto znesku 7,2 evra na delnico - kar za 60 odstotkov več, kot so dobili lani. Podelili so razrešnico nadzornemu svetu (s 96,64 odstotka glasov) in upravi (z 99,69). Potrdili so predlog, da revizor ostaja revizijska hiša KPMG, in tehnično-redakcijske spremembe statuta. Najnižjo (a seveda zadostno) podporo je doživel predlog za pooblastilo upravi za kupovanje in odsvajanje lastnih delnic, po krajši vsebinski razpravi pa so kljub vsebinskim pomislekom potrdili tudi nova člana nadzornega sveta, Mira Medveška in Matjaža Kovačiča.

---

Presečni datum za pridobitev dividende je petek, 16. julij. Tako bodo vsi, ki bodo danes na borzi kupili delnice Mercatorja, še upravičeni do dividende.

---

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 14. 07. 2010 Stran: 9

Predsednik Mercatorjevega nadzornega sveta Robert Šega je 1. junija postal svetovalec uprave Pivovarne Laško. Včeraj sta postala nadzornika še bančnika Matjaž Kovačič in Miro Medvešek

Za največje presenečenje včerajšnje skupščine delničarjev Mercatorja, katere seje udeležilo 56,25 odstotka kapitala, so poskrbeli v njegovem največjem lastniku, v skupini Pivovarne Laško. Čeprav je bil njen predstavnik Pavel Ter-Šek, v Pivovarni Laško vodja sektorja pravne varnosti in kadrovanja, prijavljen za včerajšnjo skupščino, pa je približno pol ure pred začetkom skupščine sporočil, da se skupščine ne bo udeležil. Pa čeprav ima Skupina Pivovarna Laško v Mercatorju skoraj 24 odstotkov delnic. Smo pa izvedeli, da je zdaj že dolgoletni predsednik nadzornega sveta Mercatorja Robert Šega s 1. junijem postal svetovalec predsednika uprave Pivovarne Laško. Šega je včeraj bil prisoten na skupščini, a je dejal, da od družb skupine Pivovarne Laško ni dobil pooblastila za zastopanje na skupščini, ampak le od srbskega MB Rodiča, ki ga je lani tudi predlagal v nadzorni svet.

---

Višja dividenda iz preteklih dobičkov

Žiga Debeljak, predsednik uprave Mercatorja, pa je po končani skupščini izrazil veselje, da so bili vsi predlogi (tudi o visoki dividendi in o novih nadzornikih) sprejeti z veliko večino, pa tudi, ker ni bilo kakšnih nasprotnih predlogov. Tekočega poslovanja včeraj Debeljak zaradi pravil Ljubljanske borze (še) ni želel komentirati. Je pa skupina Mercator v letošnjem prvem četrtletju ustvarila 637 milijonov evrov prihodkov ali za 3,2 odstotka več kot lani, čistega dobička pa so imeli za 6,65 milijona evrov ali 3,1 odstotka več kot v lanskem prvem četrtletju. Prvi mož Mercatorja pa je odgovarjal tudi na številna vprašanja delničarjev in med drugim dejal, da zdaj, ko se veliko trgovskih družb sooča s finančnimi težavami, v Mercatorju pogledujejo za strateškimi povezavami (prevzemi) in gradijo nove trgovske centre. Po njegovem so se skupaj z nadzorniki ter nekaterimi malimi in velikimi delničarji odločili za kar 60-odstotno rast dividende (s 4,5 na 7,2 evra bruto), ker imajo za 238 milijonov evrov zadržanih preteklih dobičkov. Skupno bruto izplačilo dividend v višini 27,11 milijona evrov pa ne bo ogrozilo njihove likvidnosti, saj bodo poskrbeli za boljše upravljanje obratnih sredstev in dezinvestiranje nepotrebnega premoženja, najetje kredita pa ne bo potrebno, kot so špekulirali nekateri.

Medij: Delo Avtorji: Červek Urban Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva Datum: 12. 07. 2010 Stran: 3

Matjaž Kovačič, predsednik uprave Nove KBM

Nekaj tednov po skupščini delničarjev, na kateri so lastniki med drugim podprli nedelitev skromnega lanskega dobička, smo se pogovarjali s predsednikom uprave Nove KBM Matjažem Kovačičem. Druga največja banka v državi je trenutno sicer v senci NLB, o privatizaciji katere prav zdaj potekajo živahne razprave, a je njeno poslovanje tudi zaradi vojske dobrih sto tisoč malih delničarjev neprestano pod drobnogledom javnosti in stroke.

---

Kako komentirate napovedano dokapitalizacijo NLB oziroma morebitno prodajo večinskega deleža države? je tudi v NKBM večinski delež države v igri za prodajo?

Neposrednih konkurentov ne želim komentirati, ne zgledujem se po nekaterih bankirjih podružnic tujih bank pri nas. Sicer pa je odločitev o prodaji povsem v pristojnosti lastnikov. Informacije o načrtovani dokapitalizaciji NKBM so cenovno občutljive, zato jih ne bi izdajal niti, če bi kaj vedel.

Kaj bi pomenilo za NKBM, če bi država postala le še manjša lastnica brez možnosti neposrednega vplivanja?

Že pred časom sem povedal, da je lastniški delež države v času krize pozitivno dejstvo, saj je s tem teoretična možnost propada banke manjša. Po drugi strani pa je zniževanje državnega deleža lahko znak investitorjem, predvsem mednarodnim, da država s tem dopušča večjo fleksibilnost in ambicioznost v poslovanju banke. Čeprav že zdaj posebnega omejevanja ali vplivanja politike na NKBM ni bilo.

Kako drugače kot politično motivirano si lahko razlagamo odločitev o približno dveh milijonih evrov posojila Muri le nekaj tednov pred njenim propadom?

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 10. 07. 2010 Stran: 7

Na torkovi skupščini Mercatorja bosta največ pozornosti deležni (iz)volitev novih (dodatnih) nadzornikov ter delitev bilančnega dobička in visoke dividende, pa tudi vnovično pooblastilo upravi za nakup lastnih delnic

---

Nekaj več kot 16.700 delničarjev Mercatorja, največje slovenske trgovske družbe, z nestrpnostjo pričakuje torkovo skupščino, na kateri se bo med drugim odločalo o izplačilu relativno visoke dividende (7,2 evra bruto na delnico). Odločalo se bo tudi o tem, da bi kot nova člana nadzornega sveta na predlog Nove KBM in NLB postala Matjaž Kovačič, predsednik uprave Nove KBM, ter Miro Medvešek, direktor podjetja Svetovanje M in med letoma 2004 in 2008 pooblaščenec uprave NLB. Uprava Mercatorja, ki se bo v naslednjem letu razširila s štirih na šest članov, naj bi prejela pooblastilo, da sme v naslednjih treh letih kupiti do 10 odstotkov lastnih delnic (376.536), pri čemer jih že ima v lasti 42.192. Te delnice naj bi kupovala za deleže prevzetih podjetij ali pa za morebitno (odjprodajo strateškemu investitorju. Odkupna cena delnic, ki se bodo smele odkupovati le na organiziranem trgu, ne bo smela biti višja kot 10 odstotkov od mesečnega povprečnega borznega tečaja in ne nižja od 41,73 evra.

Medij: Mladina Avtorji: Nežmah Bernard Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Pamflet Datum: 09. 07. 2010 Stran: 16

PRAVICE VLADANIH

OD ROGA. RAČUNA ZA ELEKTRIKO, DELNIČARJA DO MEŠČANA SODOBNEGA MESTA

Ob obletnici množičnih pobojev v Kočevskem rogu sta bila letos komemorativna govorca nadškof Anton Stres in prvič tudi premier Borut Pahor. Besede so tekle predvsem o spravi in odpuščanju. Toda poboj več kot deset tisoč ljudi, slovenska Srebrenica, ostaja še naprej trpki memorial predvsem sorodnikov žrtev. Mnogi, če ne celo večina, s tem nima pravzaprav nič. Pač, predsednik države Danilo Turk je bil po pisanju medijev malce nejevoljen, ker ga niso povabili. Povsem deplasirano vprašanje. Pri tej največji tragediji ne gre za listo govornikov na žalnem srečanju, temveč za njegovo mesto v sodobni slovenski državi. Premier Pahor je resda izrekel, da »vzemimo temne strani naše zgodovine za žalosten spomin in opomin«. Toda kako na) jih vzamemo? - Preprosto s tem, da država prevzame tragični dogodek za del kolektivnega spomina, in to tako, da ta mračni dan razglasi za denimo dan nacionalne žalosti. Dan torej, ki se ne dogodi samo na moriščih, ampak po celotni državi. Dan, ki ga ne bi brisali iz spomina, ne minorizirali, ampak vsakič o njem povedali njegovo bit: dogodil se je kolektivni zločin oblasti nad vojnimi ujetniki. Popolno izničenje osnovnih človekovih pravic.

---

To pa ni le stvar preteklosti, marveč predvsem sedanjosti. Danes seveda ne nastopa v obliki vojaškega nasilja, pa vendar je vzorec v nekaterih značilnostih podoben, ko oblast v imenu svoje dominacije ignorira manjšine, ki jih ne pripusti k soodločanju o skupni stvarnosti. Vzemimo torej nekaj aktualnih dogodkov.

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 30. 06. 2010 Stran: 9

Pred skupščino Mercatorja

VZMD svetuje malim delničarjem, naj pooblastijo M. Mejaka in L. Toplaka, ki bosta glasovala proti predlogu, da v NS prideta Matjaž Kovačič in Miro Medvešek

Ljubljana - Na skupščini Mercatorja, ki bo čez 14 dni, bodo delničarji med drugim glasovali o popolnitvi nadzornega sveta. Skoraj 17.000 malih delničarjev je te dni prejelo pooblastilo za glasovanje; Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) jim je predlagalo, naj za uresničevanje svojih pravic pooblastijo člana sveta VZMD Mirana Mejaka ali predsednika strokovnega sveta VZMD Ludvika Toplaka. Oba pooblaščenca podpirata vse predloge uprave in nadzornega sveta, razen predloga o dveh novih članih NS (to sta Matjaž Kovačič in Miro Medvešek).

---

Spomnimo: na skupščini, sklicani za 13. julij, bodo delničarji Mercatorja med drugim odločali o delitvi bilančnega dobička, izplačilu dividend, spremembi statuta družbe, pooblastilu upravi za pridobivanje in odsvajanje lastnih delnic pa tudi o dopolnitvi nadzornega sveta s štirimi novimi člani, dvema iz vrst zaposlenih in dvema predstavnikoma kapitala. Za širšo javnost sta zanimivejši točki o delitvi dividend in širitvi kroga nadzornikov s sedanjih osem na 12 članov.

Medij: Dnevnik Avtorji: Morozov Sebastjan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 06. 2010 Stran: 22

pogovor Toni Balažič predsednik uprave Žita

Ljubljana - Po dobrem mesecu dni, odkar je Toni Balažič zasedel mesto predsednika uprave Žita, vodenja družbe svojega predhodnika neposredno ne komentira. Iz Balažičevih izjav pa je mogoče posredno razbrati nekatere vprašljive poteze bivšega vodstva Žita, zaradi katerih je Žito v slabšem položaju na trgu, kot bi lahko bilo.

---

Zakaj ste se odločili, da zapustite Skupino Pivovarna Laško? Ste morda spoznali, da se vam v Fructalu računi ne bodo izšli?

Ko sem v letu 2007 prišel na čelo Fructala, je bil moj osnovni cilj sanacija družbe. V tistem času je imel Fructal veliko izgubo iz leta 2006, tržni delež se je zmanjševal. Verjel sem, da je Fructal ena tistih slovenskih blagovnih znamk, ki lahko več kot preživi. In to smo z ekipo v treh letih dokazali. Ob mojem prihodu je bila EBITDA- marža (razmerje med dobičkom pred obrestmi, davki in amortizacijo ter prihodki iz poslovanja, op. p.) pod tremi odstotki, ko sem iz Fructala odšel, pa blizu enajstih odstotkov. Izboljšali smo tudi položaj podjetja na trgu, saj nam je uspelo pomembno povečati tržne deleže. Osnovni cilj, zaradi katerega sem se pridružil Fructalu, pa je tudi dosežen.

Fructal sem zapustil, ker sem človek izzivov. Žito ima sicer tradicijo in soliden tržni položaj. Po drugi strani se s kompleksnostjo proizvodnega in izdelčnega asortimana srečuje z vrsto izzivov. Na razpis sem se prijavil na povabilo kadrovske agencije Hill International.

Pri imenovanju novega predsednika uprave Žita seje v zakulisju odvijala ostra bitka. Predvsem je na razne načine lobiral Iztok Bricl, ki je do vašega prihoda vodil Žito. Da so bile v ozadju raznovrstne spletke, je razvidno tudi iz nepreklicne odstopne izjave nadzornika Marka Notarja. Zakaj vam niso podelili mandata za sestavo uprave?

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Posel & denar Datum: 21. 06. 2010 Stran: 33

Aktualno: sezona skupščin delniških družb

V zadnjem času tako rekoč ne mine skupščinski dan, ki ga ne bi krojili tudi mali delničarji gospodarskih družb. Medtem ko so prejšnji ponedeljek odločali o razrešnicah v kranjski Savi in v četrtek o nadzornikih v novomeški Krki, so sredi tedna zahtevali vložitev odškodninskih tožb zoper nekdanje odgovorne v Pivovarni Laško. Čeprav malih delničarjev danes ni na pretek, se zdi, kot da je njihov glas danes glasnejši kot kadar koli prej.

---

V Sloveniji je zdaj kar nekaj združenj, na katera se lahko zatečejo mali delničarji, če menijo, da so kršene njihove korporacijske pravice. Poleg Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) za njihove interese skrbita konkurenčno združenje MDS - Skupaj smo močnejši ter Zavod za zastopanje in izobraževanje malih delničarjev Maribor.

Vsa tri so na »delničarski sceni« že nekaj časa, vendar niso edina. Od nedavnega smo namreč bogatejši še za posebno združenje, v katerega so se povezali mali delničarji Pivovarne Laško.

Mali delničarji se prebujajo

Če je delničarskih združenj, društev ter takšnih in drugačnih sekcij danes vedno več, do prave renesanse malega delničarstva prihaja tudi v upravah delničarskih družb. Tako vsaj dajejo slutiti vse številnejši pozivi uprav delničarskih družb, ki k odločanju o pomembnih vprašanjih druga za drugo vabijo tudi male delničarje. Od kod ta renesansa in ali to pomeni, da se tudi v upravah nenadoma zavedajo malih delničarjev in njihovega pomena za upravljanje družb?