Mercator

Medij: Delo Avtorji: Pavlin Barbara Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27. 09. 2011 Stran: 9

Prevzem Pivovarne Laško

Izdali bodo obljubljene obveznice, ki so v ponudbi za prevzem - Malih delničarjev obveznice ne zanimajo, zanje bo moral Igor Lah ponudbo izboljšati - Za banke je sprejetje prevzemne ponudbe tvegano

Ljubljana - KS Naložbe bodo zaradi obveznosti iz prevzemne ponudbe za Pivovarno Laško izdale obveznice, so včeraj objavili na spletnih straneh ljubljanske borze. Družba bo izdala največ 78.228.868 obveznic po nominalni vrednosti evro za obveznico, končno število obveznic pa bo določeno glede na pridobljeno število delnic Laškega v okviru prevzema, ki se izteče ta petek, 30. septembra.

Družba, ki jo zastopa Blaž Vodopivec, je sprejela sklep o izdaji prinosniških obveznic prve izdaje z oznako KSFi, ki tvorijo isti razred oziroma vrsto z že izdanimi obveznicami s to oznako, ki so že uvrščene na ljubljansko borzo. Obrestna mera je spremenljiva in znaša šestmesečni euribor plus 300 bazičnih točk pribitka, vendar ne več kot šest odstotkov letno. Euribor se za potrebe obrestovanja obveznic ugotavlja na prvi dan obračunskega obdobja in je nespremenljiv za celotno obračunsko obdobje. Prvič se šestmesečni euribor določi 1. junija letos in velja do vključno 30. novembra. Če vsota šestmesečnega euriborja plus 300 bazičnih točk pribitka v posameznem obdobju presega 600 bazičnih točk, se za to obračunsko obdobje za obrestovanje obveznic uporabi letna obrestna mera šest odstotkov. Obresti se bodo začele izplačevati 1. junija in bodo dospele v plačilo dvakrat na leto za nazaj, vsakega 1. decembra in 1. junija. Nominalna vrednost glavnice dospeva v plačilo v enakomernih delih, po preteku triletnega moratorija na izplačilo glavnice, prvič 1. decembra 2014. Vse obveznosti iz obveznic bodo izplačane v evrih.

Medij: Delo Avtorji: V. T. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 22. 09. 2011 Stran: 9

Prodaja Pivovarne Laško: Banke naj bi do danes posredovale pripombe na osnutek za prodajo Pivovarne Laško. Je prodaja pivovarne združljiva z že začetim postopkom prodaje Mercatorja? - Koliko bank bo sodelovalo pri njej?

Ljubljana - Nova Ljubljanska banka, ki želi do konca leta pridobiti 400 milijonov evrov svežega kapitala, je pozvala banke, naj ji do danes posredujejo pripombe na osnutek sporazuma o prodaji Pivovarne Laško, smo izvedeli iz virov blizu bank. NLB ni le največja posamična lastnica in upnica Pivovarne Laško, temveč velja tudi za pobudnico skupne prodaje večinskega deleža v pivovarniško-trgovskem holdingu iz Laškega. Razlogi bank za prodajo naložbe v Laškem so kajpak znani; prvič, upravljanje deležev podjetij, ki so jih pridobile z zaplembami delnic, ni njihova osnovna dejavnost, zato se jih želijo banke, ki po drugi strani iščejo sveži kapital, čim prej razbremeniti. In drugič, z odprtim prodajnim postopkom za prodajo več kot polovice pivovarne bi banke lahko na novo ovrednotile naložbo v laški pivovarni, ki jo zdaj menda vrednotijo po tržni ceni.

Vendar banke že nekaj časa iščejo tudi kupca za prodajo večinskega paketa Mercatorja, v katerem je največja, več kot 23-odstotna lastnica prav Pivovarna Laško. Sta ta dva prodajna razpisa združljiva oziroma dopustna? V NLB na to včeraj niso odgovorili, predsednik NS Pivovarne Laško Vladimir Malenkovič pa je na vprašanje, ali banke s prodajnim postopkom za pivovarno pravzaprav ne škodijo prodaji naložbe v Mercatorju, odvrnil: »Ravno to je ključno vprašanje, na katero zdaj še ne morem odgovoriti.

Banke, ki so izkazale interes za prodajo svojega deleža v Pivovarni Laško, so tudi članice večinskega paketa delnic za Mercator. Kot nadzorni svet o tem nimamo mnenja, zato bomo počakali na mnenje uprave ali pridobili pravno mnenje.«

»Snovanje novega sporazuma za prodajo Pivovarne Laško lahko razumemo tudi kot rezervni scenarij za primer, če prodaja Mercatorja iz tega ali onega razloga pade v vodo,« pa je včeraj menil predstavnik malih delničarjev Rajko Stanković (MDS).

Medij: Finance Avtorji: Rednak Andreja,Sovdat Petra Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 20. 09. 2011 Stran: 5

Romanu Repu so koristile reference z Dela Revij; v Mercatorju zamolčali, da so članu uprave odvzeli področje prodaje na drobno

Dva tedna po stečaju Dela Revij je Roman Rep, (zdaj že nekdanji) svetovalec direktorja založniške družbe Mateja Raščana, dobil funkcijo v Mercatorju, čisto blizu uprave. Koliko plače bo dobil, v največjem trgovcu nočejo povedati.

Repove reference so v Mercatorju, tako pravi šefinja piarja Mojca Briščik, »spoznali med poslovnim sodelovanjem v preteklosti«. Kaj konkretno to pomeni in kdo iz Mercatorja je te reference spoznal? »Mercator je veliko podjetje, v katerem potekajo različni poslovni stiki. Sodeloval je tudi s podjetjem Delo Revije, v katerem je bil gospod Rep namestnik direktorja. Ob nekaterih poslovnih priložnostih sta se srečala tudi s predsednikom Mercatorjeve uprave,« odgovarja Briščikova.

Rep je nekdanji policist in veteran vojne za Slovenijo, magister prava in nekdanji vodja kabineta MNZ v času ministrovanja Petra Jambreka, namestnik generalnega direktorja policije in državni sekretar na ministrstvu za javno upravo v času ministrovanja Gregorja Viranta. Služba v Mercatorju je po propadlem Delu Revijah druga v gospodarstvu. Rep včeraj ni želel komentirati.

Kako transparenten je Mercator?

Medij: Večer Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 09. 2011 Stran: 10

Skupno naj bi bilo naprodaj 64 odstotkov Pivovarne

Banke, ki so leta 2009 zaplenile delnice Bošku Šrotu, in nekateri manjši lastniki Pivovarne Laško so po pisanju včerajšnjih Financ podpisali sporazum o prodaji skupine Pivovarna Laško. Skupno naj bi bilo naprodaj dobrih 64 odstotkov Laškega.

Svoje deleže v Pivovarni Laško prodajajo Nova Ljubljanska banka (NLB), Hypo banka, Probanka, Gorenjska banka, Abanka, Banka Celje, Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) in vzajemni sklad NFD 1. Probanka in Banka Koper bosta sporazum podpisali v prihodnjih dneh, ker sta že prej imeli svojega svetovalca za prodajo, navaja časnik.

V NLB so sicer včeraj povedali, da sporazuma o prodaji Pivovarne Laško še niso podpisali, si pa za to prizadevajo. Delež v Laškem namreč želijo prodati, saj gre za kapitalski delež, ki ne sodi v osnovno dejavnost banke.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 13. 09. 2011 Stran: 22

Ljubljana - Bankirji bodo, kot kaže, kmalu ostali brez glavnega argumenta, s katerim so se do zdaj branili pred zasegom delnic insolventnim holdingom in tako zgolj podaljševali likvidnostni krč v slovenskem gospodarstvu. Ministrstvo za gospodarstvo, ki ga začasno vodi Mitja Gaspari, je namreč v vladno proceduro poslalo predlog za spremembo zakona o prevzemih, ki bi upnikom bistveno olajšal zaplembe delnic in poplačilo terjatev, pri tem pa jim ne bi bilo treba skrbeti, da bi se zaradi tega znašli v postopkih Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP).

Spremenjen zakon o prevzemih, o katerem bo predvidoma v četrtek odločala vlada, predvideva, da upnikom, ki bi 25-odstotni prevzemni prag presegli zaradi zasega delnic oziroma unovčenja zavarovanj, ne bi bilo treba objaviti prevzemne ponudbe. Toda sočasno ne bi smele uresničevati niti glasovalnih pravic iz zaseženih delnic. »Namen banke ob unovčevanju zavarovanja je namreč poplačilo terjatve, ne pa upravljanje s ciljno družbo,« so v predlogu za spremembe zakona zapisali na ministrstvu za gospodarstvo.

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Tema dneva Datum: 09. 09. 2011 Stran: 1

Igor Lah je menedžer, ki ne mara medijske pozornosti. Kljub temu je vsaj enkrat na leto na prvih straneh - v vrhu Managerjeve lestvice najbogatejših Slovencev. Ker se, kot pravijo v obrazložitvi, »drži učinkovitega recepta, ki sestoji iz poceni prevzemanja družb, iztiska malih delničarjev in selitve premoženja iz enega podjetja v drugo in na koncu v davčne oaze«.

Ko je pred poldrugim mesecem napovedal prevzem Pivovarne Laško, je završalo od presenečenja. V zameno za delnice sicer zelo zadolžene, a na dolgi rok menda še vedno perspektivne družbe, je ponudil - obveznice. Kolegi menedžerji so se zgražali, češ da je njegova ponudba še precej hujša od obsojanih tajkunskih zgodb, saj bi možakar hotel pospraviti družbo z vsemi njenimi naložbami, ne da bi vložil en sam evro, zgolj za obljubo plačila v neki odmaknjeni prihodnosti. Če. Delničarji, predvsem mali, so ponudbo seveda spljuvali.

A če odmislimo glasne špekulacije o tem, da je Lah v tem primeru zgolj slamnati mož ali da z objavo prevzemne ponudbe samo zavlačuje postopke prodaje pivovarskih naložb (posebno Mercatorja), je bil korak vendarle storjen v Lahovem v uvodu omenjenem slogu.

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena,Tekavec Vanja,Gole Nejc Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva Datum: 09. 09. 2011 Stran: 3

Prevzem Pivovarne Laško

Mali delničarji Pivovarne Laško pričakujejo višjo prevzemno ceno, tudi v gotovini Pivovarni do konca leta zapade v odplačilo več kot 165 milijonov evrov posojil

Ljubljana - Angažiranje avstrijskih bankirjev pri prevzemu Pivovarne Laško so včeraj podprli mali delničarji pivovarne in tudi njena uprava. »Svetovanje Erste Group Bank pri prevzemu Pivovarne Laško kaže resnost namena, da se prevzemna ponudba izvede do konca,« je menil predstavnik malih delničarjev Rajko Stankovič in izrazil pričakovanje, da bo Igor Lah do konca prihodnjega tedna popravil prevzemno ponudbo, »tudi z gotovino«.

Na prvi pogled se zdi zelo nenavadno, če prevzemnik, ki nima še nobene delnice prevzemne tarče, angažira tuje bankirje za njeno finančno sanacijo, vendar je Rajko Stankovič prepričan, da v ozadju ni špekulativnih namenov. »Takšnih poslov si resni bankirji ne morejo privoščiti, hkrati ne smemo pozabiti, da ima Pivovarna Laško veliko kratkoročnih dolgov, ki kot Damoklejev meč visijo nad njenim poslovanjem,« je menil Stankovič.

Medij: Manager Avtorji: Koman Kristina Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Problem & rešitev Datum: 07. 09. 2011 Stran: 50

Kdaj ste zadnjič zamenjali svojega revizorja? ALi je še neodvisen in dobro opravlja svoje naloge ali se je že preveč 'zlizal s poslovodstvom? Je 17 let predolga doba za eno revizijsko hišo in kdaj je pravi čas za menjavo?

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 08. 2011 Stran: 10

Kljub 6-odstotni medletni rasti prihodkov in petodstotni rasti čistega dobička so bili načrti za skupino postavljeni še višje. Žiga Debeljak po lastniškem vstopu Mercatorja v družbo En Plus (24/7) odstopil kot nadzornik Petrola

Predsednik uprave Mercatorja, mag. Žiga Debeljak, je v ponedeljek nepreklicno odstopil z mesta nadzornika in člana nadzorniške revizijske komisije v ljubljanskem Petrolu. Do nadaljnjega bo nadzorni svet Petrola (vodi ga mag. Tomaž Kuntarič, direktor Soda) deloval v osemčlanski zasedbi, Debeljak pa je odstopil, ker so v Mercatorju nedavno kupili družbo En Plus, ki ima bencinske servise brez osebja pod blagovno znamko 24/7. Prvi mož Mercatorja je sicer že na seji nadzornikov Petrola, ki je bila 14. julija letos, napovedal, da bo po vstopu skupine Mercator na trg maloprodaje proizvodov iz nafte z opravljanjem dejavnosti samopostrežnih bencinskih servisov, ki se je zgodil v tem mesecu, ponovno ocenil možnost sodelovanja v nadzornem svetu Petrola glede na spremenjene okoliščine v luči določil kodeksa upravljanja javnih delniških družb.

Medij: Delo Avtorji: Gole Nejc Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 10. 08. 2011 Stran: 9

Primerjava plač in uspehov menedžerjev

Bobinac in Debeljak lani z nižjo plačo, a boljšimi rezultati; Petan in Slavinec z višjimi prejemki, a slabšimi rezultati - Bojan Dremelj v Telekomu imel 3,5-krat višjo mesečno plačo kot njegov naslednik

Ljubljana - Nekdanji predsednik uprave Telekoma Slovenije Bojan Dremelj je v dobrih dveh mesecih, kolikor je vodil Telekom v letu 2010, skupaj zaslužil 149.668 evrov bruto, kar je več, kot je zaslužil njegov naslednik Ivica Kranjčevič v devetih mesecih in pol. Prvi mož NFD Holdinga Stane Valant si je lani - čeprav njegov holding že tri leta ustvarja po več deset milijonov evrov izgube - poleg 174.046 evrov letne bruto plače izplačal še 14.635 evrov bruto regresa. Nasprotno so nekateri drugi menedžerji zaradi krize varčevali tudi pri svojih plačah in bonitetah.

Bojan Dremelj je leta 2008 zaslužil 272.000 evrov bruto, leto pozneje pa 243.495 evrov bruto, od tega je plača znašala 190.646 evrov. Dremelj je Telekom vodil še dobra dva meseca v letu 2010, ko je skupaj zaslužil 149.668 evrov, od tega samo plače 111.528 evrov bruto. Povedano drugače; na mesec je samo iz plače dobil okoli 44.600 evrov bruto. Ko je Dremelj marca lani odhajal iz Telekoma, je začel veljati zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski državni lasti in samoupravnih lokalnih skupnosti, tako imenovani Lahovnikov zakon. Plača Ivice Kranjčeviča je bila tako že podvržena temu zakonu. Novi predsednik uprave je tako v devetih mesecih in pol, kolikor je lani vodil Telekom, zaslužil 135.030 evrov bruto oziroma manj kot Dremelj v samo dveh mesecih in pol. Samo iz plač je Kranjčevič dobil 119.918 evrov bruto, torej okoli 12.600 evrov bruto na mesec, kar je 3,5-krat manj kot Dremelj.

Slabi rezultati, visoki prejemki