Mercator

Medij: Delo Avtorji: Več avtorjev Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 31. 03. 2012 Stran: 9

Mercator Pivovarna Laško, ki ima po novem tri od šestih nadzornikov: Spremembe so bile nujne - Posebna revizija o ravnanju uprave

Ljubljana, Zagreb - Zmagovalka včerajšnje skupščine je Pivovarna Laško, ki ji je v NS Mercatorja uspelo imenovati kar tri svoje člane in je s tem postala tudi ena njegovih najvplivnejših lastnic.

»Podprli smo skupščinske predloge, ki so v korist družbe Mercator in njenih delničarjev. Razmere v svetovnem in slovenskem gospodarstvu so zahtevne, zato je družba potrebovala določene spremembe, ki ji bodo omogočale učinkovito in stabilno poslovanje,« so po skupščini sporočili iz Laškega. V pivovarni menijo, da je bil odstop uprave nepričakovan in se je zgodil v neprimernem času, »vendar bodo na novo imenovani člani NS našli ustrezne rešitve za družbo in njene lastnike«.

Sicer pa so delničarji od uprave zahtevali tudi, da položi račune v zvezi z objavljeno namero za prevzem Pivovarne Laško, ki je konzorciju prodajalcev zelo otežila prodajne aktivnosti. Banka Unicredit je namreč tik pred odločitvijo o objavi prevzema zahtevala posebno revizijo za preverbo tega posla, namreč njeno formalnopravno in ekonomsko upravičenost ter smotrnost. Opravila naj bi jo družba Ernst & Young. Uprava Mercatorja z Žigo Debeljakom na čelu je za revizijo najela kar sedanjega revizorja KPMG (da ne bi s poročilom čakali na prihodnjo skupščino) in je že včeraj delničarjem poročala o izsledkih njegovega poročila: to kaže, da je bilo ravnanje uprave v vseh pogledih utemeljeno in da bi bil prevzem koristen za obe družbi, rešil pa bi tudi veliko težav navzkrižnih lastnikov - bank. Mislim, da se da pri takem poslu veliko zaslužiti, je dodal Debeljak in dejal, da bi bilo o tem vredno znova razmisliti prihodnje leto - če se okoliščine ne bodo spremenile.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 31. 03. 2012 Stran: 17

Ljubljana - Pivovarna Laško in Unicredit banka, najbolj goreča zagovornika prodaje Mercatorja Agrokorju Ivice Todoriča, imata od včeraj v rokah vse vzvode odločanja v največji slovenski gospodarski družbi. Z asistenco družbe za upravljanje NFD Stanislava Valanta ter ljubljanskega odvetnika Bojana Pečenka, kije še pred oddanimi glasovi delničarjev vizionarsko vedel, kakšen bo izid glasovanja, sta Unicredit in Pivovarna Laško na skupščini prepričljivo uveljavili svojo voljo, zamenjali celotni nadzorni svet ter s spremembo statuta bistveno omejili pooblastila bodoči upravi.

Scenarij včerajšnje skupščine je bil očitno napisan s skrbno natančnostjo, ki kljub drugačni javni predstavi zastopnika Laščanov Stojana Zdolška in prokurista Unicredita Roka Rozmana ni puščal dvoma, da so si Laščani in Unicredit že pred skupščino razdelili Mercator. Da bo skupščina potekala izključno po željah Unicredita in Laščanov, je še pred začetkom skupščine zagotovil NFD DZU, katerega pomemben lastnik je prav Valant, ki je namesto odvetnika Uroša Iliča za vodenje skupščine predlagal Pečenka.

Na odgovor na vprašanje, zakaj je bila potrebna zamenjava predsedujočega skupščini, ni bilo potrebno čakati dolgo, natančneje do predloga uprave o znižanju števila nadzornikov z 12 na deset. Glasovanja o tem predlogu namreč Pečenko sploh ni dovolil in ga je brez razprave prestavil na samo dno dnevnega reda. »Menim, da predlog za zmanjšanje števila članov nadzornega sveta predstavlja poskus izigravanja, zato sem se odločil, da se o tem predlogu odloča na koncu skupščine, če bo to seveda sploh potrebno,« je svojo odločitev na kratko utemeljil Pečenko. Tudi pri tem je imel očitno Pečenko vizionarski pogled. Predlog Pivovarne Laško za znižanje števila članov nadzornega sveta na devet, pri čemer naj bi le trije predstavljali zaposlene, je namreč prejel skoraj soglasno podporo (proti so bili le nekateri mali delničarji). »Žal moram razglasiti, da je bil sklep sprejet,« se je po pregledu izida glasovanja norčeval Pečenko. Pri tem ni želel slišati niti opozoril predsednika društva malih delničarjev MDS Rajka Stankoviča, da so delničarji dejansko odpoklicali napačne nadzornike, saj Unicredit ni znala pravilno napisati imen dveh nadzornikov, Mira Medveška in Jadranke Dakič.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan,U. E. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 31. 03. 2012 Stran: 9

Po četrtkovem odstopu celotne uprave Mercatorja pod vodstvom Žige Debeljaka je bilo na včerajšnji skupščini delničarjev že imenovanih šest povsem novih nadzornikov

Članici uprave Pivovarne Laško Marjeta Zevnik in Mirjam Hočevar, Rok Rozman (prokurist v Unicreditu Slovenija), Boris Galič (Allianz Zagreb), Zdenko Podlesnik (iz kroga družb NFD) in dr. Matej Lahovnik so bili na včerajšnji skupščini delničarjev Mercatorja - dan po odstopu celotne Mercatorjeve uprave - imenovani za nove nadzornike s strani kapitala. Ob njih bodo v nadzornem svetu po novem namesto šestih le še trije predstavniki zaposlenih. Skupščine se je sicer smelo udeležiti le 73,38 odstotka kapitala, saj NLB z Banko Celje, Nova KBM, Abanka Vipa, Gorenjska banka in Banka Koper še zaradi predlanske odločbe ATVP niso imele glasovalnih pravic, skupščine pa so se udeležili imetniki 66,69 odstotka delnic z glasovalno pravico. Na skupščini je krog lastnikov okrog Pivovarne Laško, banke Unicredit in družb NFD obvladoval tri četrtine prisotnih glasov, zato je Rajko Stankovič iz društva Mali delničarji Slovenije menil, da bi te družbe morale zaradi domnevnega usklajenega delovanja na skupščini podati tudi prevzemno ponudbo za Mercator.

Višja dividenda, uprava brez odpravnin

Druga pomembnejša točka včerajšnje skupščine pa je bila, da se med delničarje namesto s strani uprave v odstopu in prejšnjega nadzornega sveta predlaganih 4,5 evra bruto dividende na delnico (prvotni predlog je bil celo zgolj tri evre) na predlog družb skupine Pivovarne Laško nameni šest evrov bruto dividende na delnico ali 22,6 od skupno 28,8 milijona evrov bilančnega dobička. Uprava Mercatorja pod vodstvom Žige Debeljaka predlogu ni ugovarjala; je pa svoj ponujeni odstop že predtem pojasnila z besedami, da se je zgodil po tehtnem premisleku, ker se je očitno omajalo zaupanje nekaterih večjih lastnikov do te uprave. Čas odstopa pa po Debeljakovih besedah naj ne bi bil povezan s samo včerajšnjo skupščino delničarjev, ampak so čakali, da se zaključi prejšnji krog prodaje večinskega deleža Mercatorja članov konzorcija. Upravi, ker je odstopila, tako Debeljak, niti ne pripadajo odpravnine, imajo pa v skladu s svojimi pogodbami o zaposlitvi šestmesečni odpovedni rok, ki pa so ga v korist družbe tudi pripravljeni skrajšati. Predstavniki lastnikov na skupščini, tudi novi nadzorniki Mercatorja s strani Pivovarne Laško in Unicredita, so bili različnih mnenj o nujnosti čimprejšnjega sklica seje novega nadzornega sveta, a verjetno se bo nekoliko počakalo tudi zaradi iskanja primernih kandidatov za vodenje ene največjih slovenskih gospodarskih družb.

Revizija zaradi prevzemne namere

Medij: Finance Avtorji: Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 30. 03. 2012 Stran: 5

ZADNJA VEČERJA Kljub odstopu uprave največjega trgovca bo na današnji skupščini menda še frčalo perje

Včeraj pozno zvečer je uprava Mercatorja, ki jo vodi Žiga Debeljak, nepreklicno odstopila. Ali to pomeni, da bo seja skupščine delničarjev Mercatorja bolj mirna, kot je še kazalo včeraj čez dan?

Uprava Mercatorja, v kateri so poleg Debeljaka še Melita Kolbezen, Vera Aljančič Falež, Peter Zavrl, Stanka Curovid ter dva pomočnika, Aleš Resnik in Jože Sadar, je zaradi nestrinjanja lastnikov z njenim delom kolektivno odstopila. Dodala je, da bo v Mercatorju še največ pol leta, razen če bi lastniki želeli, da gredo prej. Tako jim piše tudi v pogodbah.

Odstop je Debeljak včeraj pozno zvečer potrdil za STA: »Časi so preresni in prezahtevni, uprava Mercatorja želi, da se Mercator razvija naprej, lastniki pa bodo morali od zdaj prevzeti odgovornost.«

Kaj to pomeni za današnjo skupščino?

V dveh večjih lastnikih Mercatorja so bili včeraj zaradi odstopa uprave presenečeni. Povedali so, da konkretna imena za zamenjavo še niso dogovorjena, da se bodo o naslednikih Debeljakove ekipe dogovorili po koncu današnje skupščine. Zagotovili pa so, da bodo naredili vse, da bo delovanje Mercatorja potekalo nemoteno.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 30. 03. 2012 Stran: 9

Današnja redna 18. skupščina delničarjev Mercatorja bo v znamenju preštevanja glasov. Ugotavljalo se bo, kdo sploh sme glasovati na tej skupščini (glasovalne pravice naj bi bile odvzete bankam NLB z Banko Celje, Novi KBM, Abanki in Gorenjski banki, ki imajo skupno 23,43 odstotka lastništva Mercatorja), medtem ko bodo družbe skupine Pivovarne Laško s 23,34 odstotka delnic Mercatorja tokrat na skupščini le prisotne in zastopane. Pričakovati je, da naj bi se tako skupščine udeležilo okrog 65 odstotkov kapitala in da bi moral krog okoli bank in Pivovarne Laško za razrešitev nekaterih članov nadzornega sveta s strani kapitala (špekulira se predvsem o Kristjanu Verbiču iz VZMD in sedanjem predsedniku nadzornega sveta Robertu Šegi) zbrati okrog tri četrtine na skupščini prisotnega kapitala. Če bi jim to uspelo in bodo spremenili statut, da bo po novem v nadzornem svetu šest predstavnikov kapitala in le še trije namesto šestih iz vrst zaposlenih, bi lahko bil omajan tudi stolček predsednika Mercatorjeve uprave Žige Debeljaka.

Sama skupščina bo torej pokazala, tudi s pričakovanimi nasprotnimi predlogi, kdo od sedanjih petih nadzornikov Mercatorja kot predstavnikov kapitala (Šega, Verbič, Jadranka Dakič, Štefan Vavti in Miro Medvešek) bo sploh ostal v nadzornem svetu, ali se bosta temu pridružila Marjeta Zevnik, članica uprave Pivovarne Laško, ali pa Boris Galič, predsednik uprave Allianz Zagreb, ki sta z nasprotnimi predlogi že predlagana, ali morda kakšno povsem novo ime. Večina obstoječih lastnikov na čelu z banko UniCredit in Pivovarno Laško naj ne bi bila zadovoljnih s tem, da je nedavno propadla prodaja Mercatorja hrvaškemu Agrokorju po ceni 221 evrov za delnico, ki pa je trenutno na Ljubljanski borzi vredna le še 125 evrov.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27. 03. 2012 Stran: 9

Sanacija Pivovarne Laško Uprava bo danes povedala nadzornikom, kako potekajo pogajanja z bankami upnicami

Ljubljana - Nadzorniki Pivovarne Laško bodo danes izvedeli, kako potekajo pogajanja z bankami upnicami, ki jim Laško dolguje skoraj 300 milijonov evrov.

Že v petek oziroma konec meseca se obema pivovarnama izteče za približno 160 milijonov evrov posojil, ki sta jih najemali po večini pri NLB. Če banica(-e) posojil ne bo(-do) podaljšala(-e), bo Pivovarna Laško lahko padla v resne likvidnostne težave, so pred kratkim javno opozorili v Pivovarni Laško.

Po mnenju poznavalcev je malo verjetno, da banke v reprogram ne bi privolile, drugo vprašanje pa je, ali bodo omogočile Laščanom reprogram na dolgi rok, kot si ga želi vodstvo pivovarne. Rajko Stankovič v imenu malih delničarjev Pivovarne Laško pričakuje, da bodo banke imele posluh in reprogram odobrile za več kot tri do šest mesecev. Ne nazadnje uprava družbe ni objektivno odgovorna za neuspešne odprodaje premoženja, je opozoril predsednik MDS.

Medij: Vestnik Murska Sobota Avtorji: Votek J. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 22. 03. 2012 Stran: 4

Ruleta s stavami mariborske nadškofije seje končno ustavila. Padla zadnja stava, s katero so si skušali priigrati vsaj nekaj ugleda med malimi ljudmi. Da poenostavimo, Zvon ena, ki so si ga prizadevali ohraniti pri življenju, je v stečaju, prav tako škofijsko gospodarstvo Rast. Zvon ena je bil pomemben, saj bi z njegovim životarjenjem podaljševali upanje malim delničarjem, da le niso izgubili svojih vložkov v tem skladu. Žal seje izšlo tako kot z vsem preostalim nadškofijskim premoženjem. Ne samo delničarji, izgubile so tudi novonastale škofije, ki jim je bil po delitveni bilanci zagotovljen del premoženja, ki naj bi ga uporabile za začetek in nemoteno delovanje. Soboška škofija naj bi po delitveni bilanci dobila petino premoženja. Edino, kar je morda ta hip dobro je to, da ji ne bo treba odplačevati petine dolga.

Finančna luknja velika okrog 900 milijonov evrov, pa le ni tako nedolžna stvar, kot se na pogled zdi. Res je, najprej so izgubili tisti, ki so omogočili začetek te velike igre. To so mali vlagatelji, ki so vložili svoje certifikate, pozneje, med največjim razcvetom liberalnega finančnega fundamentalizma, pa tudi svoje prihranke. Vse to v veri, da bo institucija omejila delovanje finančnih lakomnikov. Začetki so bili obetavni, saj so naložbe razpršili v dobro stoječa podjetja, ki so to še danes in imajo še vedno visoko ceno na trgu. Žal seje vzporedno s tem začel napihovati balon, ki ni poznal etičnih pregrad in mej. Se še spomnite trde pornografije na T-2 za ceno komercialnega uspeha na trgu. Če seje našel kdo v njihovih vrstah, kije opomnil na nevarno igro establišmenta s Krašovcem na čelu, je doživel osebno diskreditacijo in medijski Unč na najbolj podel in nizkoten način. Šele zdaj je jasno, da medijska afera o zasebnem življenju nekega duhovnika pred petimi leti, ni bila plod domišljije neke pobožne gospe iz nekega gorenjskega kraja, ampak je bila ta gospa dobro podučena, kako bo odmerjala informacije o spornem duhovniku. Podobnih prijemov so se posluževali tudi pozneje.

Medij: Mladina Avtorji: Mekina Borut Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 09. 03. 2012 Stran: 18

Za zrušitev cerkvene finančne piramide, ki bo prizadela skoraj 10 tisoč delavcev, je odgovoren sedanji prvi mož slovenske RKC Anton Stres, kije v odločilnih letih kot vodja gospodarskega sveta mariborske nadškofije sprejel vse ključne odločitve.

Le še 311 evrov ima Gospodarstvo Rast na svojem računu v banki NKBM. Še 128 evrov je v hišni blagajni podjetja, na Slovenski 17 v Mariboru, ostalo premoženje pa je v finančnem smislu bolj ali manj nelikvidno. To so recimo različne barve, laki, razredčila s pretečenim rokom trajanja, gobice, večji in manjši vijaki pa tudi »zlati lističi«, namenjeni restavratorstvu, shranjeni v kleti podjetja. Vse to je skupaj vredno okoli 6000 evrov, piše v minuli teden objavljenem poročilu stečajne upraviteljice tega podjetja, kije bilo nekoč odskočna deska za finančne avanture mariborske nadškofije. Res je, da ima podjetje v lasti še nekaj vinogradov in starejšo hišo v Slovenski Bistrici, kar vse je cenilec ocenil na okrog 245.335 evrov. A v državni NLB se medtem sprašujejo: Kako naj si sedaj s temi razredčili in vinogradi v občini Krčevina povrnejo 91 milijonov evrov, ki so jih pred leti posodili cerkvi, zanje pa je jamčilo Gospodarstvo Rast?

Biblični potop

Za največjo gospodarsko polomijo po osamosvojitvi države je doslej veljal poskus menedžerskega prevzema družbe Merkur. Skupina menedžerjev okrog Bineta Kordeža je po stečaju svojega podjetja za seboj pustila kar 471 milijonov evrov globoko luknjo - toliko terjatev, predvsem do bank, je namreč na koncu priznalo sodišče. Ostali, podobni neslavni primeri so se gibali v razsežnostih tam okrog 150 milijonov evrov. Za 180 milijonov evrov terjatev je denimo za seboj pustil stečaj Poteze Naložb, ki je doslej veljal za drugo največjo gospodarsko polomijo, približno toliko pa je »vreden« tudi poskus privatizacije Pivovarne Laško. Po propadlem menedžerskega prevzemu skupine Laško je Infond holding Boška Šrota bankam ostal dolžen 167 milijonov evrov.