Luka Koper

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27. 01. 2011 Stran: 21

Ljubljana - Poleg izgube glasovalnih pravic v Abanki Vipa in Krki zdaj državi in njenim podjetjem grozi tudi zamrznitev glasovalnih pravic za 64-odstotni delež Zavarovalnice Triglav in malo več kot 29-odstotni sveženj delnic Petrola. Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je namreč zaradi suma kršitve prevzemne zakonodaje uvedla tudi postopek proti državnim lastnikom največje slovenske zavarovalnice in nacionalnega trgovca z naftnimi derivati.

Tokratna krivca za postopke ATVP naj bi bdi članica Skupine Nova KBM družba KBM Fineko in Luka Koper, zaradi katere so državni lastniki že ostali brez glasovalnih pravic v Abanki in zaradi katere jim podobne sankcije grozijo tudi v Krki. Čeprav se z nakupi, ki sta jih opravili KBM Fineko in Luka Koper državni delež niti v Petrolu niti v Triglavu praktično ni spremenil, je ATVP očitno ocenila, daje bil kljub temu kršen zakon o prevzemih. Državni lastniki so sicer tudi pred temi nakupi presegali prevzemni prag, vendar jim prevzemne ponudbe ni bilo treba objaviti, Če svojega deleža ne bi povečali.

Skupna borzna vrednost državnega deleža v Petrolu je včeraj znašala 160 milijonov evrov, d

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 26. 01. 2011 Stran: 22

Ljubljana - Državni lastniki so se spet znašli v postopku Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) pod vodstvom Damjana Žuglja. Tokrat zaradi suma kršitve prevzemne zakonodaje v Krki, krivec za uvedbo postopka pa je tudi tokrat Luka Koper, zaradi katere so državni lastniki brez glasovalnih pravic ostali že v Abanki Vipi. Kapitalska družba, Slovenska odškodninska družba (Sod), Zavarovalnica Triglav in Luka Koper, proti katerim je agencija uvedla postopek, imajo trenutno skupaj 27,2-odstotni delež Krke. Mimogrede, samo naložba v Krko predstavlja kar tretjino vrednosti celotnega portfelja Soda.

Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez,Pikon Rok Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 19. 01. 2011 Stran: 7

Če s prodajo delnic podjetij v težavah pokrijete stroške transakcije, jih prodajte

Zvon Ena in Zvon Dva sta se zlomila pod težo dolgov, ujetih je ostalo več kot 30 tisoč evrov. Kako ravnati, če ste delničarji Zvona ali drugih finančnih holdingov, ki so v težavah? Skupaj z analitiki smo pripravili priporočila za delnice podjetij v težavah. Ker pa nas pogosto sprašujejo, kaj z delnico Luke, smo poiskali odgovor tudi na to.

NFD HOLDING

Število delničarjev: 56.318

Priporočilo: PRODAJ

Družbo NFD Holding lastniško obvladujejo Sava, Maksima Invest in Finetol, letos napovedujejo dokapitalizacijo s stvarnimi vložki. Lastništvo družbe je zaprto, zato je nesmiselno vztrajati med lastniki. Za delnico je mogoče iztržiti 1,1 evra, nekonsolidirana knjigovodska vrednost je ob polletju 2010 znašala 2,24 evra. V zadnjih mesecihje izgubila dve tretjini vrednosti, zato je po mnenju analitikov smiselno te delnice čim prej prodati, da se ne bi ponovil scenarij iz Zvonov. »Delnico bi prodal in s tem denarjem kupil katerega izmed slovenskih "blue chipov 5 ,« pravi analitik Žiga Hieng.

ZVON ENA HOLDING

Število delničarjev: 29.621

Priporočilo: PRODAJ

Medij: Primorski dnevnik Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo in finance Datum: 15. 01. 2011 Stran: 4

SLOVENIJA -Včeraj že druga konferenca o logističnem holdingu

Luka Koper in Intereuropa se naprej proti - Pahor in Vlačič: Vlada ne bo silila z glavo skozi zid

BRDO PRI KRANJU - Po včerajšnji drugi konferenci o logističnem holdingu je v zvezi s projektom še vedno nekaj nerešenih vprašanj. Potem ko so bili na tokratni konferenci predstavljeni ekonomski in pravni vidiki projekta, bo vlada z deležniki opravila še zadnja posvetovanja, če bo to potrebno, dokončno odločitev o holdingu pa bo sprejela spomladi. Kot je na konferenci na Brdu pri Kranju poudaril ekonomist Janez Šušteršič, je v zvezi s holdingom treba odgovoriti predvsem na tri ključna vprašanja: kako zagotoviti konkurenco v primeru oblikovanja holdinga, kako prepričati vodstva podjetij za ta projekt in kako urediti razmerja med podjetji v holdingu. »Menim, da je na ta vprašanja mogoče odgovoriti pozitivno in če se bo nanje odgovorilo, potem ima projekt realne možnosti,« je dejal Šušteršič in dodal, da je odgovore treba najti v roku nekaj mesecev, nato pa se odločiti, kajti noben izračun ne zagotavlja uspeha vnaprej.

Zastavlja se tudi nekaj pravnih dilem, na katere prav tako še ni odgovora. Kot je poudaril pravnik Bojan Bugarič, se izpostavljajo predvsem vprašanja o pravni ureditvi regulatornega organa in o koncesiji Luke Koper. Glede te je Bugarič dejal, da povezovanje podjetja, ki ima koncesijo za opravljanje dejavnosti, v holding ne pomeni tudi prenehanje koncesije, saj pravo dopušča več načinov dopolnitve koncesije.

Medij: Večer Avtorji: Jager Vasja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 15. 01. 2011
Stran: 3

Predsednik vlade je znova poudaril, da združitve Luke Koper, Intereurope in Slovenskih železnic v holding ne bo brez privolitve njihovih uprav, nadzornih svetov in sindikatov, čeprav z izjemo SŽ v nobenem podjetju ne podpirajo zamisli svetovalca Hartmuta Mehdoma Tudi na drugi konferenci o združevanju ključnih slovenskih logističnih podjetij v krovni holding njegovi snovalci strokovni javnosti in vpletenim deležnikom niso predstavili niti enega konkretnega izračuna glede gibanja števila zaposlenih in predvsem načrtovanih sinergij, ki naj bi nastale z združitvijo.

Čeprav je predsednik vlade Borut Pahor poudaril pomen soglasja vodstev in zaposlenih v trojici podjetij z oblikovanjem velikega holdinga, pa so ti na svoje ogorčenje za podrobnosti o načrtih, glede katerih je včeraj tekla beseda, izvedeli šele iz dokumentov, ki so jih pridobili neposredno pred začetkom razprave.

S konsenzom naprej, konsenza pa ni

"Če uprave, sindikati in nadzorni sveti v teh predlogih ne bodo videli rešitve, temveč omejitev pri nadaljnjem razvoju, vlada ne bo sprejela odločitve o holdingu. A morda se bo takšna poteza slabo obrestovala," je zbrane opozoril premier Pahor. Toda z izjemo predstavnikov vodstva in zaposlenih na Slovenskih železnicah je bila večina do predstavljenih rešitev in predvsem mehanizmov njihove izvedbe močno zadržana, od sindikalistov, nadzornikov in uprav Intereurope in Luke Koper, do strokovnjakov na čelu z dekanjo Fakultete za pomorstvo in promet Elen Tvrdy in profesorjem Maksom Tajnikarjem z ljubljanske ekonomske fakultete in predstavniki združenj malih delničarjev.

Medij: Delo - Sobotna priloga Avtorji: Šuligoj Boris Teme: Sklici skupščin delniških družb
Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga Datum: 08. 01. 2011 Stran: 6

Egon Bandelj, prvi človek Splošne plovbe Če poslanci pred petnajstimi leti ne bi sprejeli zakona o prevzemu dolgov Splošne plovbe Portorož, tega intervjuja ne bi bilo. Slovenija bi že zdavnaj ostala brez svojega ladjarja, njegove dolgove (več kot sto milijonov dolarjev) pa bi morala v vsakem primeru poravnati. Toliko let pozneje vemo, daje Splošna plovba večkratno poplačala državi tedanji prevzem dolga in da zdaj sodi med najuspešnejša slovenska podjetja.

Uspešnost ladjarjev je dokaj relativna zadeva, podobna hoji po skrajnem robu racionalnega. Če vprašate Egona Bandlja, edinega člana uprave, bivšega pomorca, vam popolnega odgovora na vprašanje, kje je skrivnost njihovega uspeha, ne bo mogel dati.

»Najbolj zaslužne so razmere na svetovnem pomorskem trgu, ki so v resnici ena velika ladjarska borza. Nihče ne zna zanesljivo napovedati, kaj se bo zgodilo čez šest mesecev, denimo.« Še bolj skrivnostno se zdi vprašanje, zakaj so pri Splošni plovbi naredili odmik od dolgoletne prakse in se odločili za časopisno-založniško dejavnost. Niti v teoriji ni možnosti, da bi s tem razpršili svoja precejšnja poslovna tveganja.

Zakaj ste se odločili za prevladujoče lastništvo v Primorskih novicah?

Glede na dobre rezultate poslovanja smo si lahko privoščili, da ponudimo temu časopisu stabilnost in da ostane primorski. Saj so bile Primorske novice že doslej primorske ... So bile, ampak želimo, da ostanejo še naprej.

Je bila kakšna možnost, da ne bi bile?

Ne vem. So pa prejšnji lastniki večinoma v finančnih težavah. Saj to ni vaša osnovna dejavnost. Zato marsikoga zanima, zakaj se spuščate v ta posel. Tudi večina dosedanjih lastnikov, teh, ki so nam prodali deleže, se je ukvarjala z drugo dejavnostjo. Nekateri lastniki, na primer Dnevnik, bi lahko bili v navzkrižju interesov. Že, ampak vi se doslej niste veliko ukvarjali z drugimi dejavnostmi.

V čem je sprememba?

V preteklosti nismo imeli takšnih finančnih možnosti. Nekateri primerjajo to potezo s tistim, kar je počela Pivovarna Laško z Večerom in Delom in jima na koncu povzročila veliko preglavic. Zgodba Večera in Dela se v primeru Primorskih novic ne more ponoviti. Nas ne zanimajo deleži ne Dnevnika, ne Dela, ne Večera. Razumem.

Ampak kako aktivni lastnik boste pri Primorskih novicah?

Primorske novice so naša dolgoročna naložba. Vsaj do tedaj, ko bomo uspešno poslovali, kar pa je odvisno od svetovnega pomorskega trga. Glede Šrotove poteze pri časopisih pa naslednje: verjetno je Šrotova ekipa vedela, kaj želi doseči, ampak je prehitro zašla v težave zaradi menedžerskih odkupov. Splošni plovbi pravzaprav nI potrebna boljša podoba v Sloveniji, ker sploh niste odvisni od slovenskega trga. Časopisno založništvo pa tudi ni kdo ve kako donosna dejavnost ...

Medij: 7 dni Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 05. 01. 2011 Stran: 11

Po Drogi Kolinski v lanskem letu letos na prodajnem seznamu še vsaj Mercator, Pivovarna Laško, Fructal, Sava, Večer in Delo, pa tudi Banka Celje in Abanka, morda tudi Telekom Slovenije, saj država ni v zavidljivem finančnem položaju.

V lanskem letu so se številna slovenska podjetja - zaradi finančno-gospodarske krize in pa zgrešenih menedžerskih prevzemov podjetij v preteklosti - soočala z velikimi težavami v poslovanju. Prav tako je ni kaj boljše odnesla večina njihovih lastnikov.

Koprski Istrabenz, ki se tako kot kranjski Merkur nahaja v prisilni poravnavi, je hrvaški Atlantic Grupi Emila Tedeschija lani že prodal Drogo Kolinsko, ki je znana po blagovnih znamkah Argeta, Barcaffe, Cockta, Donat Mg in še kakšni. Letos naj bi sledila še vsaj Istrabenzova prodaja družbe Instalacija, kjer v koprskem Srminu skladiščijo naftne derivate, najbrž pa tudi hotela Palače v Portorožu, katerega upravlja hotelska veriga Kempinski. Tako naj bi Istrabenz splaval na zeleno vejo, česar se veselijo njegove banke upnice, posredno pa tudi lastniki, med katerimi je največji Petrol. Ugiba se, katere druge gospodarske družbe bodo v Sloveniji kmalu naprodaj.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 12. 2010 Stran: 19

Ljubljana - Skupina državnih lastnikov Abanke Vipe je v postopku zaradi suma njihove domnevne kršitve prevzemne zakonodaje Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) predložila dokaze, da naj bi prevzemno zakonodajo dejansko kršil nasprotni blok lastnikov tretje največje slovenske banke.

Ti temeljijo na argumentu, da Sava in Gorenjska banka delujeta kot koncem, skupaj z nekaterimi drugimi lastniki Abanke pa po nedavnem podpisu prodajnega sporazuma delujejo usklajeno in torej kršijo prevzemno zakonodajo. ATVP je doslej že večkrat preverjala domnevno usklajeno delovanje gorenjske gospodarske naveze in Savino obvladovanje Abanke, spomladi pa se je v preverjanje domnevnih kršitev zakona o omejevanja konkurence vključil tudi Urad za varstvo konkurence (UVK). Za zdaj se sicer nobeden od postopkov ni končal izrek sankcij.

Državni lastniki Abanke Vipe (Zavarovalnica Triglav, Slovenska odškodninska družba, Hit, Mobitel in Luka Koper, ki je s spomladanskim nakupom 174 delnic Abanke državne lastnike spravila v postopek pred ATVP) v svojem zagovoru, ki ga je pripravila odvetniška pisarna Jadek&Pensa, v prvem delu utemeljujejo, da Luka Koper delnic Abanke ni kupila z namero utrjevanja nadzora državnega bloka lastnikov in da prevzemni prag ni bil presežen. Posebno pozornost pa namenjajo povezavam v nasprotnem bloku lastnikov in opozarjajo na nekatera nova dejstva.

Sava in Gorenjska banka sta koncern

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 12. 2010 Stran: 9

Boj za prevlado v Abanki

Uprava Save lahko podpiše konzorcijsko pogodbo o skupni prodaji 50-odstotnega deleža Abanke- Drugi del lastnikov dokazuje, da ni kršil prevzemne zakonodaje

Ljubljana - Boj za prevlado v Abanki, kjer na nasprotnih bregovih stojita kranjska Sava in država, se nadaljuje. Najnovejšo potezo so naredili nadzorniki Save, ki so upravi v sredo dali soglasje za podpis konzorcijske pogodbe za prodajo dobre polovice tretje največje domače banke. Daleč najpomembnejša članica prodajnega konzorcija za Abanko je prav kranjska Sava, kije lastnica 23,34-odstotnega deleža banke.

Zeleno luč za prodajo deleža v Abanki Vipi je nadzorni svet Save prižgal že 18. novembra, ko je s svojim namenom seznanil javnost, zdaj pa je načrtovano prodajo še uradno podprl. To pomeni, da lahko uprava Save podpiše konzorcijsko pogodbo 0 skupni prodaji 50-odstotnega deleža Abanke. Kot smo že poročali, Sava Abanko prodaja zaradi premostitve finančnih težav, saj je precej zadolžena, v prvih devetih mesecih letos pa je zaradi slabitve naložbe v Merkur poslovala s kar 80-milijonsko izgubo.

Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 12. 2010 Stran: 10

Skupina lastnikov Abanke okoli Save želi svoj delež prodati po čim višji ceni, skupina lastnikov, ki ima za sabo državo, pa bo morala objaviti prevzemno ponudbo, ker j i Agencija za trg vrednostnih papirjev grozi z odvzemom glasovalnih pravic

Za prihodnost Abanke Vipa se je začel odvijati najslabši scenarij: dve skupini lastnikov si prizadevata doseči svoj interes, premeščanja v lastniški strukturi z oblikovanjem poslovnih zavezništev potiskajo banko v negotov položaj, samo vprašanje časa pa je, kdaj bodo začeli reagirati komitenti banke. Tretja največja banka v Sloveniji, ki ima tako kot prvi dve (NLB in NKBM) v lastniški strukturi državo (res da posredno, preko Zavarovalnice Triglav in Hita ter Soda), je postala prodajno-prevzemna tarča. Po oblikovanju prodajnega bloka lastnikov okoli kranjske Save, ki želijo svoj delež v banki (po njihovih navedbah naj bi imeli skupaj polovico lastništva) prodati po čim višji ceni, je te dni dala pospešek k oblikovanju nasprotnega bloka kar Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP); skupini delničarjev, ki so v lasti države (Zavarovalnica Triglav, njen Triglav Steber 1, Hit in Sod) je zagrozila z odvzemom glasovalnih pravic, če ne bodo objavili prevzemne ponudbe za Abanko.