Luka Koper

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 04. 06. 2011 Stran: 9

Zaradi že četrto leto zapored stagnirajočih tečajev delnic na Ljubljanski borzi postajajo nekateri večji lastniki slovenskih borznih družb vse bolj nervozni. Najbrž zato same uprave borznih družb predlagajo relativno visoke dividende ali pa so te naknadno izglasovane z nasprotnimi predlogi. Osrednji borzni indeks Ljubljanske borze pa medtem vztraja okrog rekordno nizkih vrednosti 760 indeksnih točk. Delničarji Iskre Avtoelektrike iz Šempetra pri Gorici (največji lastniki so holdinga Zvon, Kapitalska družba, NLB, CBH) so z nasprotnim predlogom CBH-ja sprejeli sklep, da se letos izplačajo dividende. In to v skupni višini 804 tisoč evrov ali 0,50 evra bruto na delnico.

Da si po treh letih želijo izplačila vsaj nekaj malega dividend, je nakazal tudi nasprotni predlog malega delničarja domžalskega Heliosa, Marka Potočnika, ki predlaga 1,68 evra bruto dividende ali 468 tisoč evrov skupnih dividend.

Medij: Primorske novice Avtorji: Ribolica Sonja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 01. 06. 2011 Stran: 2

Večina primorskih podjetij bo regrese izplačala še ta mesec - Ponekod v dveh delih

Nekateri so ga že porabili, drugi ga še niso niti dobili. Regresa namreč. Običajnim primerjavam zneskov po različnih družbah so se letos pridružile tudi polemike o tem, ali je spodobno, da družbe, ki poslujejo slabo, lahko zaposlenim izplačajo visoke regrese.

PRIMORSKA ► Podjetja morajo do konca junija izplačati regres, razen če se vodstvo in sindikat s sindikatom oziroma zaposlenimi v podjetju dogovorijo drugače. Nekatera primorska podjetja so regres izplačala že z marčevsko plačo, večina zaposlenih pa ga bo dočakala junija; ponekod se obeta izplačilo v dveh obrokih. O zneskih, ki so jih ali jih še bodo izplačali, smo povprašali nekatera primorska podjetja.

V Banki Koper vsaj po eno plačo

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž,Modic Tomaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 26. 05. 2011 Stran: 22

Ljubljana - Direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Damjan Žugelj je uresničil napovedi in sprožil ustavni spor zaradi nedavno sprejete avtentične razlage zakona o prevzemih, ki je državnim lastnikom omogočila vrnitev glasovalnih pravic Matjaž Polanič Tomaž Modic v Petrolu. S tem je na hladnem pustil tudi državne lastnike Abanke z Zavarovalnico Triglav na čelu, ki zaradi te poteze ne bodo mogli glasovati na današnji skupščini.

V Zavarovalnici Triglav, Hitu, Slovenski odškodninski dražbi (Sod), Mobitelu in Luki Koper, ki skupaj obvladujejo 35 odstotkov Abanke, so namreč pričakovali, da bo vrhovno sodišče tako kot v primeru Petrola ugodilo tožbi zoper odločbo ATVP in jim tik pred zdajci vrnilo glasovalne pravice. Zaradi začetka postopka za oceno ustavnosti pa vrhovnemu sodišču ni ostalo drugega, kot da postopek sodnega varstva prekine in ga nadaljuje šele po odločitvi ustavnega sodišča.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 05. 2011 Stran: 9

Odškodninskih tožb proti odgovornim v Istrabenzu in Petrolu ne bodo vlagali. Delničarjem Petrola za 15,65 milijona evrov dividend

Približno uro pred začetkom včerajšnje skupščine delničarjev slovenske energetske družbe Petrol je bila znana odločitev vrhovnega sodišča, da sme sedem družb, povezanih z državo (na čelu s Kadom in Sodom), vendarle uresničevati svoje glasovalne pravice. Tako je bilo na včerajšnji skupščini delničarjev prisotnega 63,63 odstotka kapitala z glasovalno pravico, v nasprotnem primeru pa bi bila številka približno za polovico nižja. Mag. Tomaž Kuntarič, direktor Slovenske odškodninske družbe (Sod) in predsednik nadzornega sveta Petrola, je takoj po včerajšnji skupščini menil, da je prav, da je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) sprožila tovrstne postopke, a očitno prevzemna zakonodaja ni bila kršena (spomnimo, da so določene gospodarske družbe v pretežni državni lasti, zlasti Luka Koper, z dokupi delnic v nekaterih podjetjih utrjevale že zatečeni preseženi prevzemni prag s strani državnih lastnikov). Kuntariča pa veseli, da bo zdaj odpravljen začasni prevzem glasovalnih pravic državnih družb tudi v številnih drugih primerih, na čelu z novomeško Krko.

ATVP: "Vrhovno sodišče zadalo hud udarec neodvisnosti sodstva"

Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 20. 05. 2011 Stran: 12

PORAZ ATVP Država ima po odločitvi vrhovnega sodišča spet glasovalne pravice v Petrolu; ATVP napoveduje bitko proti tej odločitvi

Bo država imela glasovalne pravice v vseh družbah, kjer bi lahko po mnenju agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki jo vodi Damjan Žugelj, kršila prevzemno zakonodajo? Sodeč po odločitvi vrhovnega sodišča, ki je državi dovolilo glasovanje v Petrolu, lahko pričakujemo tudi to. Žugelj napoveduje protinapad.

Vrhovno sodišče je s svojo odločitvijo v Petrolu povsem potrdilo avtentično razlago zakona o prevzemih, ki so jo vzačetku meseca sprejeli poslanci, pravi Damjan Žugelj.

Spomnimo: avtentična razlaga zakona o prevzemih je nastala po tem, ko je ATVP proti državnim lastnikom v nekaterih podjetjih začel postopke za odvzem glasovalnih pravic zaradi domnevnega kršenja prevzemne zakonodaje in jim v dveh primerih (Petrol in Abanka) te tudi odvzel. Primera Abanke in Petrola sta si na las podobna: državna Luka Koper je v obeh družbah, v katerih ima država posredno več kot četrtino delnic, kupila nekaj delnic, a jih pozneje tudi prodala.

Žugelj: To je lahko konec ATVP!

Medij: Finance Avtorji: Prijon Majda Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: F2 Datum: 13. 05. 2011 Stran: 27

GOSTUJOČI KOMENTAR: Majda Prijon

Ob vseh predlaganih reformah v Sloveniji bi bilo najverjetneje smiselno razmišljati tudi o spremembi organizacijske sestave koprskega pristanišča. Zdajšnja ne ustreza preverjenim mednarodnim standardom, ki zglednim evropskim in drugim svetovnim pristaniščem zagotavljajo uspešnost in razvoj ter trajno podpirajo narodno in lokalno gospodarstvo. Z ustanovitvijo pristaniške oblasti bi postavili strogo ločnico med javnim in zasebnim interesom, preprečili prelivanje javnega premoženja v zasebni sektor ter omogočili merjenje učinkovitosti in uspešnosti na trgu, in ne iz monopolnega položaja.

Lastninjenje javne službe po zakonu o podjetjih

Vsaj dva razloga sta za neustrezno organiziranost edinega slovenskega mednarodnega pristanišča. Prvi je postopek lastninjenja in privatizacije največjega podjetja v koprskem pristaniškem sistemu - Luke Koper, pred sprejetjem področne zakonodaje, v kateri bi bile urejene značilnosti pristaniške dejavnosti. Čeprav je proračunski memorandum za leto 1994 določal, da bo postopek reorganizacije Luke Koper potekal po zakonu o gospodarskih javnih službah, se je Luka Koper lastninsko preoblikovala v delniško družbo po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij. Postopek se je končal leta 1996 in konec tega leta je delnica Luke Koper kotirala na ljubljanski borzi, in to ne za večinski delež v državni lasti. Pomorski zakonik, kije bil sprejet leta 2001, razpršeno opredeljuje javne funkcije pristaniškega sistema z navedbo upravljavca pristanišča in gospodarskih javnih služb. V njegovih določbah je zatorej težko zajeti in uokviriti ločevanje med javnim in zasebnim interesom, kar je najverjetneje omogočalo prelivanje javnih sredstev v zasebne roke. Še več! V pomorskem zakoniku je preslikana premoženjska sestava Luke Koper in sklenitevprve koncesijske pogodbe je bila določena brez javnega razpisa.

Pristanišče ni delniška družba

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 05. 05. 2011 Stran: 20

Ljubljana - Vse kaže, da bo moral direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Damjan Žugelj ustaviti postopke za odvzem glasovalnih pravic državnim lastnikom Zavarovalnice Triglav, Krke, Pozavarovalnice Sava, Aerodroma Ljubljana, Save, Telekoma Slovenije in Nove KBM ter državi vrniti glasovalne pravice v Abanki Vipi in Petrolu. Žugelj sicer po prvih napovedih tega ne namerava storiti oziroma napoveduje ustavni spor.

Poslanci so namreč včeraj sprejeli avtentično razlago 63. in 75. člena zakona o prevzemih, po kateri mora oseba ali skupina povezanih oseb, ki so ob sprejemu prevzemne zakonodaje avgusta 2006 presegale prevzemni prag, prevzemno ponudbo objaviti šele, ko presežejo prehodni prevzemni prag oziroma jim prevzema ni treba objaviti, če najprej kupijo delnice in jih nato prodajo ter tako svoje lastništvo znižajo na zatečeno stanje. Po dosedanji zakonski ureditvi je veljalo, da osebi ali skupini povezanih oseb, ki so pred uveljavitvijo zakona o prevzemih presegale prevzemni prag, nitrebaobjaviti prevzemne ponudbe, a le v primeru, da svojega deleža ne povečajo. Toda nekateri državni lastniki so to storili.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 05. 04. 2011 Stran: 21

Ljubljana - Postopki, ki jih je proti državi in državnim podjetjem v zadnjih tednih uvedel direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (AT-VP) Damjan Žugelj, bodo koristili predvsem nekaterim poslovnim omrežjem, ki bodo imela na letošnjih skupščinah glavno besedo in odločilen glas. Ker so država in državna podjetja ostala brez glasov v Petrolu in Abanki in ker jim podoben ukrep grozi tudi v Zavarovalnici Triglav, Krki, Pozavarovalnici Sava, Aerodromu Ljubljana, Savi, Telekomu Slovenije in Novi KBM, letos ni mogoče izključiti več menjav nadzornih svetov, nepredvidenih odločitev pri izplačilu dividend, dokapitalizacijah, nakupih lastnih delnic in statutarnih spremembah.

Analiza lastništva družb, pri katerih Žugelj državi grozi z odvzemom glasovalnih pravic (oziroma jih je že odvzel), namreč nakazuje, da utegnejo imeti največ koristi od postopkov ATVP predvsem privatizacijski mogotci oziroma poslovno omrežje NFD Holding, ki ga vodi Stanislav Valant, družbe blizu belokranjskega poslovneža Darija Južne, Skupina KD Group pod vodstvom Matjaža Gantarja in Sava ter v primeru Krke ter Nove KBM vlagatelji, ki imajo svoje lastništvo na fiduciamih računih tujih bank oziroma bodo v lastništvo vstopili šele prek dokapitalizacije.

Sprememba razmerij moči

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva Datum: 28. 03. 2011 Stran: 3

Upravljanje državnih naložb

Koliko centrov naj upravlja državne deleže? - AUKN bi raje sam odločal o večjih naložbah Kada in Soda -Njuni vodstvi nosita odgovornost, agencija ne

Ljubljana - Nedavni zaplet na parlamentarnem odboru za javne finance in monetarno politiko o tem, kako in v čigavem imenu naj agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) odloča glede kapitalskih deležev v lasti paradržavnih skladov, in četrtkovo različno glasovanje državnih lastnikov na skupščini Telekoma Slovenije znova odpirata vprašanje, koliko centrov naj upravlja državne naložbe. In še - ali bi morali državni lastniki vselej glasovati usklajeno, četudi zasledujejo različne cilje. Vprašanje je aktualno tudi zato, ker se ravnokar, le nekaj mesecev po ustanovitvi nove agencije, začenja sezona delničarskih skupščin gospodarskih družb.

Kje tiči zaplet? Zakon o preoblikovanju Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod) je predvidel, da bo AUKN poleg vseh državnih naložb korporativno upravljala tudi nekatere deleže Kada in Soda. In sicer naložbe, katerih skupna knjigovodska vrednost presega 20 milijonov evrov. Po trenutnih vrednostih so to deleži v Novi Ljubljanski banki, Petrolu, Zavarovalnici Triglav, Luki Koper, Telekomu Slovenije, Krki, Pozavarovalnici Sava, Gorenju, Savi, Hitu in PDP. Podlaga za to naj bi bila strategija upravljanja kapitalskih naložb, ki bo določila tudi podjetja, ki naj ostanejo v državni lasti. Vendar ta strategija še ni sprejeta, zaradi česar je vlada zakon novelirala in predvidela, da bo agencija do sprejetja strategije z omenjenimi naložbami obeh državnih skladov in tam, kjer skupni delež presega 25 odstotkov glasovalne pravice, na skupščinah izvrševala »v imenu in za račun« Kada in Soda.

Agencija z novelo zakona ni zadovoljna

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 23. 03. 2011 Stran: 9

Novi ukrepi Agencije za trg vrednostnih papirjev

Zaradi neobjave prevzemne ponudbe je ATVP lastnikom Petrola, ki presegajo prag, odvzela glasovalne pravice

Ljubljana - Potem ko je Agencija za trg vrednostnih papirjev zaradi neobjave prevzemne ponudbe zamrznila glasovalne pravice države v Abanki, je včeraj z enako sankcijo kaznovala tudi lastnike ljubljanskega Petrola. Skupaj je zamrznila kar dobrih 29 odstotkov glasovalnih pravic države v Petrolu, ta ukrep pa bo veljal, dokler državni lastniški blok ne bo objavil prevzemne ponudbe za Petrol ali zmanjšal svojega deleža pod prevzemni prag v višini 25 odstotkov.

Podobno kot v primeru Abanke (v tej je agencija zamrznila glasovalne pravice države že konec januarja) so tudi pri Petrolu brez glasovalnih pravic ostali lastniki, ki jih glavni nadzornik kapitalskega trga povezuje z državo: Zavarovalnica Triglav, Slovenska odškodninska družba, Kapitalska družba, Mobitel, Pozavarovalnica Triglav, KBM-Fineko in Aerodrom Ljubljana. Vseh sedem omenjenih družb bo brez glasovalnih pravic v Petrolu, vse dokler skupaj z Luko Koper, Novo Kreditno banko Maribor in DSU ne objavijo ponudbe za prevzem Petrola ali ne odtujijo delnic, tako da skupaj, ena ali več njih, ne bodo več presegale 25-odstotnega prevzemnega praga, lahko razberemo iz odločbe ATVP.