Luka Koper

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 04. 04. 2012 Stran: 23

Ljubljana - Manj kot dva tedna po javni pobudi direktorja AT-VP Damjana Žuglja za spremembo zakona o prevzemih je ministrstvo za razvoj in tehnologijo pod vodstvom Radovana Žerjava pripravilo predlog za zvišanje prevzemnega praga iz trenutnih 25 na 33,33 odstotka. Pri predlagani spremembi so na ministrstvu upoštevali tudi dejstvo, da ATVP zaradi kršitve zakona vodi vrsto postopkov, med drugim proti državi, ki pa jih očitno ne bo mogla končati. Zaradi tega je ministrstvo vpredlog vključilo določilo, da vprimeru zaustavljenih postopkov zaradi spremembe prevzemnega praga vsaka stran krije svoje stroške.

V primeru, da bi vlada podprla dvig, bi se avtomatično rešila postopkov ATVP v Luki Koper, NKBM, Krki, Savi in Pozavarovalnici Sava, medtem ko bi morala denimo v Aerodromu Ljubljana prodati le manjši paket delnic. Žugelj je sicer že konec decembra lani napovedal, da bo postopke proti državi predvidoma končal že do konca marca, a za zdaj ATVP ni poslala še nobene nove odredbe. Da bi bil njihovpredlog motiviran s postopki, ki jih vodijo proti državi, na ATVP zanikajo, a ob enem priznavaj o, da njihov predlog z njimi časovno sovpada.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 19. 03. 2012 Stran: 4 Foto: Tit Košir

Kaže, da nadzomištvo, ki je vmesni člen med upravo in lastniki, pri nas ne deluje, kot bi moralo

Ob številnih domnevnih oškodovanjih v (pre)številnih slovenskih podjetjih - najbolj odmevna je bila nazadnje posebna revizija v Telekomu Slovenije, kjer naj bi bilo nastalo za 21,44 milijona evrov oškodovanja, ne pozabimo pa še vsaj na primere Istrabenza, Pivovarne Laško, SCT-ja, Vegrada, kranjske Save, NLB-ja, Nove KBM - se zastavlja vprašanje o odgovornosti nadzornikov, ki so ta podjetja nadzirali. So bili strokovno dovolj usposobljeni, jim je šlo zgolj za nadzorniška plačila in kakšne so bile morebitne sankcije za ne dovolj kvaliteten in usposobljen nadzor, ko so milijoni evrov spolzeli iz podjetij?

Mag. Irena Prijovič, generalna sekretarka Združenja nadzornikov Slovenije, o tem, ali je do zdaj kateri od nadzornikov za slabo nadziranje bodisi kazensko bodisi odškodninsko odgovarjal, pravi: "Kazenska odgovornost je med nadzorniki že imela sodni epilog. Izrečena jim je bila kazen skupaj s poslovodstvom. Sodne prakse na področju odškodninske odgovornosti pa skoraj ni, je pa kar nekaj odmevnih primerov še v teku. Znan mi je tudi manjši primer, ko je sodišče odločilo, da nadzorniki družbi povrnejo stroške, ki so jih neupravičeno naredili."

(Ne)sankcioniranje nespoštovanja zakonov

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 08. 03. 2012 Stran: 9

Za izvedbo posebne revizije naj bi bili v Telekomu Slovenije odšteli 400 tisoč evrov, pravno mnenje naj bi jih bilo stalo bistveno manj. Nekdanja uprava Telekoma zanika očitana oškodovanja.

Četudi je včerajšnja skupščina Telekoma Slovenije, ki se je je udeležilo 78,95 odstotka delnic z glasovalno pravico, imela le dve vsebinski točki (seznanitev s poročilom posebne revizije družbe Deloitte in statutarne spremembe), je trajala skoraj poltretjo uro. Največ časa je delničarjem vzela razprava med nekdanjo upravo Telekoma pod vodstvom Bojana Dremlja in med predstavniki revizijske družbe Deloitte Revizija (Barbara Žibret Kralj, Yuri Sidorovich).

Revizorji bi morali pregledati več dokumentacije

Nekdanje vodstvo Telekoma je ugotavljalo, da sta bili izdelani dve reviziji z datumoma 7. december lani in 15. januar letos, revizorji pa, da je bila prva izdaja zgolj osnutek. Nadalje je Dremelj problematiziral, ker sta se s prvo izdajo seznanila sedanja uprava in nadzorni svet, ki sta delno tudi bila revidiranca, saj je bilo obdobje revizije med začetkom leta 2006 in 23. marcem 2011. Nekdanji prvi mož Telekoma, Bojan Dremelj, za revizijo, ki je ugotovila oškodovanje v višini 21,44 milijona evrov, izpostavlja težavo, ker naj bi bila temeljila na pomanjkljivi dokumentaciji, in ocenjuje, da niti od Telekomovih služb naj ne bi bili zahtevali dovolj podatkov. Po njegovem bi revizorji za plačilo 400 tisoč evrov morali pregledati več dokumentacije.

Medij: Dnevnik Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 07. 03. 2012 Stran: 19

Uprava Intereurope je včeraj k sodelovanju pri dokapitalizaciji pozvala tudi manjše delničarje, saj naj bi nekateri izmed njih v zadnjih dneh izrazili interes za sodelovanje pri sanaciji družbe. Večji delničarji (Luka Koper, Kad in Sod) interesa za sodelovanje pri dokapitalizaciji doslej niso izrazili. Kot smo poročali, bodo banke v kapital Intereurope pretvorile del posojil, in sicer naj bi za en evro posojil dobile eno delnico Intereurope.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Foto: Tit Košir Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 03. 2012 Stran: 11

Verniki so zaupali lastninske certifikate Krekovim skladom in ob tem cerkev napačno enačili z državo, meni Rajko Stankovič, predsednik MDS

V obdobju, ko mali delničarji v marsikaterem slovenskem podjetju doživljajo vedno bolj grenko izkušnjo delničarstva, smo se z Rajkom Stankovičem, predsednikom društva Mali delničarji Slovenije (MDS), pogovarjali o delovanju njihovega društva in o njihovih najbolj odmevnih akcijah v elektrodistribucijskih podjetjih, Vzajemni, holdingih Zvon, Savi, Merkurju, Perutnini Ptuj in številnih drugih primerih.

Čemu so društva malih delničarjev namenjena?

"Na področju delničarstva sem pričel delati 10. junija 2006 v društvu VZMD, vse do 12. marca 2009, ko sva se s predsednikom VZMD, Kristjanom Verbičem, zaradi različnih pogledov na delovanje društva in predstavljanja interesov malih delničarjev razšla. V MDS, ki smo ga ustanovili aprila 2009, smo vedno poiskali nekoga, ki je delničar v določenem podjetju, da je poleg lastnih nesebično branil interese drugih malih delničarjev. Vedno smo skušali najti nekoga, ki je užival zaupanje večjih delničarjev bodisi (nekdanjih) zaposlenih. Z lastnim zbiranjem pooblastil se letno udeležimo 45 do 50 skupščin, imamo 21-odstoten izplen vrnjenih pooblastil za zastopanje na skupščinah, kjer v povprečju zastopamo dva odstotka osnovnega kapitala in dobre tri odstotke glasovalnih pravic. Nastopamo tudi kot pooblaščenci v podjetjih, kot so Petrol, Gorenje, Pivovarna Laško, Mercator, kjer organizirano zbirajo pooblastila. Lani smo med temi družbami najboljši rezultat imeli na Gorenju, kjer smo zastopali 12,37 odstotka delničarjev, saj smo dobili pooblastilo podjetja Philipa Sluiterja (Home Products Europe), ki je 6,73-odstotni lastnik. Pri lastnih zbiranjih pooblastil bi izpostavil, da smo na lanski skupščini Krke zastopali 5,5 odstotka delničarjev, leto prej, ko se v zbiranje pooblastil ni vključila Krkina uprava, pa slabih 10 odstotkov. Že dve leti zapored smo največji zastopniki malih delničarjev v Žitu, kjer imamo na skupščini od 26- do 28-odstotno zastopanost kapitala in v obeh letih smo z nasprotnim predlogom uspeli z zvišanjem dividende, z nadzornikom žal ne. V zadnjem letu smo se aktivno vključili v zgodbo obeh cerkvenih' holdingov Zvon in tudi tu dosegli od 6- do 10-odstotno skupščinsko zastopanost."

Mačehovska država v elektropodjetjih

Kolikšen je vaš letni proračun za delovanje in kako pridete do teh sredstev?

Medij: Večer Avtorji: D. T. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 05. 03. 2012 Stran: 4

Rekli so

Rajko Stankovič, predsednik društva Mali delničarji Slovenije (MDS): "Ob nekaj vloženih tožbah, na primer proti Bošku Šrotu, Robertu Časarju, Andreju Lovšinu, aktualni razpravi o morebitni vložitvi tožbe zoper nekdanje vodstvo Telekoma Slovenije, je zanimivo, da zoper Igorja Bavčarja in nekdanje nadzornike Istrabenza tožbe niso bile vložene. Prej omenjeni postopki so na sodišču in razen nekaj obravnav epiloga ni bilo in bojimo se, ker se časovno stvari odmikajo, da epiloga niti ne bo ali bo celo zastaranje. Z vidika morebitne uvedbe pokojninskih računov, za kar si zlasti na Ljubljanski borzi prizadevajo že dobri dve leti, a se na zakonodajnem področju ni nič zgodilo, in povrnitve zaupanja vlagateljev v trg vrednostnih papirjev bi bilo dobro, da bi katera od teh zgodb dobila epilog v obliki odškodnine. Da bi tudi nadzornik, ki odgovarja s svojim premoženjem, za sprejete slabe odločitve odgovarjal s plačilom odškodnine družbi in njenim delničarjem. Le v tem primeru bi kasneje te položaje lahko zasedali ljudje, ki bi krepko premislili, kako nadzirajo investicijo, in ne zgolj razmišljali o višini nadzorniškega plačila."

Koper - Čisti poslovni izid tekočega obdobja z vidika doseganja maksimiziranja vrednosti družbe ni edina pomembna kategorija, pojasnjujejo v Luki Koper. Kot poudarjajo, je skupina Luka Koper lani dosegla rekordne, za skoraj devet odstotkov višje poslovne prihodke od načrtovanih. AUKN je v ponedeljek izrazila nezadovoljstvo nad poslovnimi rezultati skupine.

Skupina Luka Koper je lani ustvarila 447.729 evrov čistega dobička, medtem ko je v letu 2010 skupina ustvarila čisto izgubo v višini 2,9 milijona evrov. Brez slabitve finančne naložbe v Intereuropo bi čisti dobiček skupine lani znašal 12,9 milijona evrov. Matična družba je medtem lani beležila izgubo v višini 1,8 milijona evrov, kažejo v ponedeljek objavljeni podatki.

Istega dne so se na objavo teh rezultatov odzvali v Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), ki je kot upravljavec večinskega deleža v Luki Koper izrazila nezadovoljstvo nad lanskim poslovanjem koprske Luke, ki je, kot so navedli, bistveno slabše od načrtov. "Izredno slab" lanski čisti dobiček skupine Luke Koper je po navedbah agencije z vidika tržnega položaja družbe "popolnoma neopravičljiv in nesprejemljiv".

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 03. 03. 2012

Ljubljana - Od tisoč evrov, investiranih na vrhuncu borzne evforije, je delničarjem Intereurope, Luke Koper, Nove KBM, Aerodroma Ljubljana, Pivovarne Laško in Save ostalo manj kot sto evrov, delničarjem številnih holdingov le nekaj centov, medtem ko so zadnja štiri leta še najbolje prebrodili delničarji Cinkarne Celje, Krke in Mercatorja.

Zanimivo je, da gre za družbe, ki imajo že vrsto let stabilno upravo, njihovega poslovanja v času krize niso zaznamovali odpisi zgrešenih naložb, poleg tega so svojim delničarjem v zadnjih letih izplačale tudi za slovenski trg nadpovprečno visoke dividende.

Krka in Mercator sta poleg tega tudi edini pomembnejši družbi na Ljubljanski borzi, ki sta celotno obdobje finančno-gospodarske krize delničarjem vsako leto izplačali več dividend kot leto poprej, delež tujih investitorjev v njunem lastništvu pa je opazneje višji kot pri večini preostalih borznih družb. Izmed 17 analiziranih večjih borznih podjetij leta 2008 dividend ni izplačala edino Sava Re, medtem ko so skozi obdobje finančne krize dividende vsako leto izplačevali le v Krki, Mercatorju, Petrolu, Telekomu Slovenije, Aerodromu Ljubljana in Žitu.

Slabše le v Atenah

Od najvišjih vrednosti iz sredine leta 2007 so se tečaji na Ljubljanski borzi v povprečju znižali že za skoraj 80 odstotkov, kar je le nekoliko manj, kot znašajo izgube vlagateljev na atenski borzi. Da bi se tečaji na slovenskem trgu kapitala znova povzpeli na rekordne ravni, bi se morale delnice na Ljubljanski borzi v povprečju podražiti za kar 400 odstotkov, delničarjem Intereurope in Save pa bi pomagala šele rast, ki bi presegala 5000 odstotkov. Bistveno manj, okoli 140 odstotkov, bi za izenačitev z najvišjo doseženo borzno vrednostjo potrebovali delnici Cinkarne Celje in Krke, okoli 230 oziroma 280 odstotkov pa delnici Mercatorja in Iskre Avtoelektrike.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 01. 2012 Stran: 9

BORZNI TEDEN

Iztekajoči se teden za Ljubljansko borzo ni bil slab (osrednji indeks SBI TOP se je pri vrednosti 588 točk okrepil za dober odstotek), največ vrednosti sta pridobili delnici Petrola in Telekoma Slovenije. Z novim dvigom cen naftnih derivatov se bodo okrepili prihodki (ne pa tiidi prodajne marže) Petrola, delnica največje slovenske energetske driižbe je v tem tednii s 164 poskočila na 171 evrov. Precejšnje rasti, s 67,6 na 72 evrov, je bila deležna tiidi Telekomova delnica, četudi naj bi bili izsledki posebne revizije za zadnjih pet let kazali na 21,44 milijona evrov oškodovanja. Analitiki so prepričani, da je to že bilo iipoštevano v predlanskih Telekomovih slabitvah ter v sami ceni delnice. 7. marca naj bi bila sklicana skiipščina delničarjev, takrat naj bi tiidi odločili, kako in proti komii iikrepati za nastalo oškodovanje.

Kljub lanski poletni stavki so bili lanski količinski in prihodkovni poslovni rezultati Luke Koper dobri. Lanskoletni ladijski pretovor se je s pretovorjenimi 17,05 milijona ton glede na predlani okrepil za ii odstotkov, s 134,43 milijona evrov so bili poslovni prihodki na medletni ravni višji za 13 odstotkov. Delnica Luke Koper je (tiidi zaradi nekoliko višjega tečaja Intereiirope, kjer je Liika skoraj četrtinska lastnica) ta teden s 7,4 švignila na 8 evrov. Delnica Intereiirope je v začetku tedna nadaljevala skokovito večstoodstotno rast na 1,32 evra za delnico, teden pa končala pri 0,67 evra.

Medij: Moje finance Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 25. 01. 2012 Stran: 5

SLOVENSKE DELNICE

Število imetnikov delnic v 14 največjih slovenskih borznih družbah se je lani ob precejšnjem upadu vrednosti delnic zmanjšalo za skoraj 18 tisoč, kar je za približno 4.500 več kot v letu 2010. Tako absolutno kot relativno seje največ delničarjev odločilo za umik iz lastništva Krke. Število delničarjev se je v teh delnicah zmanjšalo za skoraj 6.600 oziroma 8,3 odstotka, na 72.677. Podatek ne preseneča, saj so Krkine delnice med najbolj likvidnimi in jih je najlažje prodati, so pa tudi druge - takoj za NKBM - po številu delničarjev. Število delničarjev je sicer najmanj upadlo Istrabenzu (tako absolutno kot tudi relativno), predvsem zaradi velikega upada cene v prejšnjih letih in posledično majhnega števila lastništev malih delničarjev.

Se pa po drugi strani počasi, a vztrajno v večjih družbah povečuje lastništvo tujih vlagateljev, kažejo podatki klirinško-depotne družbe (KDD). Poleg NKBM, kjer je opazen visok skok lastništva tujih vlagateljev zaradi dokapitalizacije, so tuji vlagatelji najbolj povečali svoje lastništvo v delnicah Krke, Mercatorja ter Zavarovalnice Triglav. Po letu 2010, ko so tuji vlagatelji svoje lastništvo v Krki povečali za 3,3 odstotne točke, so ga tudi lani povečali za dobre tri odstotke, tako da zdaj dosega že 16,1 odstotka. Od konca leta 2008 so ga že podvojili. Na drugi strani so se tuji vlagatelji izogibali družb z največjimi težavami, kot sta Intereuropa in Sava. Ob tem je treba opozoriti, da navedeni deleži tujih imetnikov ne pomenijo nujno tujih vlagateljev, saj se lahko za bankami in podjetji, registriranimi v tujini, skrivajo tudi domači vlagatelji.