Ko manjšina drži v šahu večino
NatisniMedij: Večer Avtorji: Hreščak Anja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 13. 01. 2014 Stran: 6
Vožnja pod vplivom alkohola je obsojanja vredna, a dejstvo, daje nadzorni svet Luke Koper že drugič zavrnil letni načrt uprave Gašparja Gašparja Mišica, je bistveno pomembnejši razlog, zaradi katerega bi nadzorniki morali razpravljati o njegovi razrešitvi
Odhod nadzornika s seje nadzornega sveta je neodgovorno dejanje, je neuspešen poizkus izogniti se odgovornosti, ki jo ima nadzornik. Neuspešen zato, ker izogibanje odločanju s protestnimi odhodi nadzornika ne razbremeni odgovornosti, po petkovi obstrukciji nekaterih članov seje nadzornega sveta Luke Koper poudarja profesor, predstojnik katedre za socialni in kadrovski management ter strokovnjak za gospodarsko pravo Rado Bohinc. Opozarja: "Član nadzornega sveta ni odgovoren le za svoja dejanja in odločitve, ampak tudi za opustitve."
Spomnimo, minuli petek je nadzorni svet Luke Koper razpravljal tudi o neetičnem ravnanju predsednika uprave te družbe Gašparja Gašparja Mišica, ki ga je policija pred tednom dni ujela vinjenega za volanom. A glasovanje o njegovi razrešitvi je preprečila obstrukcija treh nadzornikov, predstavnikov delavcev, in pred njimi še predstavnice občine. Preostali člani tako sploh niso imeli možnosti odločanja o tako pomembni zadevi. Statut družbe namreč zahteva dvotretinjsko večino članov pri odločanju o odpoklicu uprave. Slovenska odškodninska družba (Sod) je statut sicer že spremenila tako, da bi za odpoklic člana uprave zadoščala navadna večina, a je združenje Mali delničarji Sloveniji, ki zastopa nekatere male delničarje, z izpodbijalno tožbo te spremembe zadržalo. Profesor na ljubljanski pravni fakulteti Miha Juhart ocenjuje, da razlogi za vložitev izpodbijalne tožbe niso zadostni in da ne bodo obstali. Vsekakor pa pričakuje, da bo sodišče o tej zadevi, ki ni posebej zahtevna, odločilo čim prej.
Ne v dobro družbe, ampak po navodilih tretjega
"Operativnost nadzornega sveta je s tem pomembno omejena. Družba pa lahko normalno posluje naprej, saj ima zakonitega zastopnika in vse organe," je rekla generalna sekretarka Združenja nadzornikov Irena Prijovič. V Združenju so se sicer primer že označili za slabo prakso. "Glasovanje po taborih je zgovorno znamenje, da vsaj ena stran ne dela v najboljšem interesu, torej v dobro družbe, temveč po navodilih nekoga, katerega interesi so v nasprotju z interesi družbe," meni Bohinc, ki sicer ni komentiral dogajanja v Luki Koper, pač pa sporno ravnanje nadzornikov nasploh: "Ravnanje po navodilih tistega, ki je nadzornika predlagal ali celo izvolil, ne razbremeni tega nadzornika za morebitno škodo, ki jo družbi povzroči s tem, da sledi navodilom in ne najboljšim interesom družbe. Še več, odškodninsko je odgovorna tudi tretja oseba, ki nadzornika namenoma pripravi do tega, da ta opusti nekaj v škodo družbe."
Najbolj značilen primer opustitve dolžnega ravnanja, ki privede do odškodninske odgovornosti, je, če nadzorni svet ne bi razrešil uprave, če ugotovi, da deluje škodljivo za družbo (seveda je treba nastanek škode, premoženjske ali nepremoženjske, dokazati).
Uprava ne deluje dobro!
In prav to je tisto, kar v primeru Luke Koper bode v oči; neetično ravnanje in vožnja pod vplivom alkohola sta vsega obsojanja vredna, pravi profesor na ljubljanski pravni fakulteti Miha Juhart, dejstvo, da je nadzorni svet že drugič zavrnil sprejem letnega načrta, ključnega dokumenta vsake delniške družbe, kot ga je predlagala uprava pod vodstvom Gašparja Mišica, je bistveno pomembnejši razlog za razpravo o razrešitvi. "Zavrnitev kaže, da uprava ne deluje, kot nadzorni svet od nje pričakuje," oceni Juhart. In kako naprej? Bohinc meni, da so na potezi delničarji, ki imajo na voljo kup zakonskih možnosti za rešitev položaja; od odpoklica posameznega nadzornika ali vseh članov nadzornega sveta na skupščini do sodnega odpoklica in odškodninskih tožb. Večkratna obstrukcija sej vsekakor je utemeljen razlog in država ne sme tolerirati, da nastajajo blokade v delovanju organov v državnih podjetjih, kajti če ne ukrepa, ravna neodgovorno, dodaja.
Oseba z integriteto bi odstopila sama
Ni dvoma, da so v primeru, ko nadzorni svet morda ne deluje v skladu z interesi družbe, v prvi vrsti odgovorni njegovi člani in tudi tisti, ki jih je imenoval. "Ko gre za družbo v državni lasti, je to država oziroma do ustanovitve SDH Sod," je jasen Bohinc. Sod lahko skliče skupščino in občini vzame predstavnika, pravi tudi Prijovičeva. "Čeprav se je občinska predstavnica vnaprej opravičila iz zdravstvenih razlogov in petkovo sejo zapustila, je to povsem neodgovorno, kadar gre za tako pomembno zadevo," je izpostavila.
Dobra praksa korporativnega upravljanja bi bila, da bi predsednik uprave sam ponudil odstop. "To bi naredila oseba z visoko osebno integriteto, ki si nikakor ne bi želela delati v ozračju nezaupanja pomembnega dela nadzornikov," je rekla Irena Prijovič. Rado Bohinc: "Član nadzornega sveta Irena Prijovič.
