Spor med lastniki Plame-pur še globlji

NatisniNatisni

Medij: Primorske novice Avtorji: Ribolica Sonja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 02. 01. 2014 Stran: 3

Termoplasti-Plama in Plasta brez besede pri upravljanju Plame-pur - Vse v rokah AG?

"Ja, to je spor, če bb obveljala odločitev, da Termoplasti-Plama in Plasta nimata nobene besede pri upravljanju družbe Plama-pur, čeprav bi skupaj morali imeti v lasti polovico delnic te družbe," prvi mož Termoplastov-Plame Jože Ceglar komentira razplet na nedavni skupščini Plame-pur. Na njej sta delničarja ostala brez svojih predstavnikov v upravnem odboru.


HRUSICA ► "Na skupščini podjetja Plama-pur je družba AG prevzela popolno oblast v tem podjetju," pravijo v Društvu malih delničarjev. Na skupščini so namreč v upravni odbor poleg Aleša Musarja - ta obvladuje družbo AG, ki je polovičen lastnik Plame-pur - in Marka Konica (prav tako AG) potrdili Marjano Drame (izvršna direktorica AG) in Bojano Vinkovič (Sivent). Prvotno so bili za upravni odbor poleg Musarja in Konica predlagana še Ceglar iz Termoplastov-Plame in Franc Frelih iz Plaste.

AG ni izenačil deležev v Plami-pur

Leta 2012 so prav družbe Moneta AD, AG, Plasta in Termoplasti-Plama skupaj prevzele Plamo-pur. Tedaj so podpisali tudi delničarski sporazum, s katerimi so se zavezali, da si bodo delnice razdelili tako, da bosta družbi Termoplasti-Plama in Plasta skupaj obvladovali polovico delnic. Toda t^ se ni zgodilo. "Družba AG je eno delnico Plame-pur zadržala v svoji lasti, s čimer je zavestno kršila delničarski sporazum. Kljub našim pozivom AG deležev ni izenačila, zato smo proti njej prisiljeni ukrepati po pravni poti," pravi Ceglar. Termoplasti-Plama in Plasta sta tako na skupščini imeli 49,99 odstotka glasovalnih pravic, kar je družbi AG omogočilo, da je skupščina požegnala vse njene predloge. Plasta je sicer uspela na dnevni red uvrstiti točko o dvigu osnovnega kapitala z vpisom novih delnic. Te bi lahko kupili le Plasta in Termoplasti-Plama, s čimer bi zagotovili izenačitev njunega deleža z deležem AG. Toda sklepa na skupščini niso potrdili.

Višje dividende

So pa delničarji izglasovali predlog AG o delitvi bilančnega dobička. Za dividende so namenili skoraj 1,5 milijona, medtem ko bo 350.000 evrov namenjenih za izplačilo nagrad zaposlenih po kolektivnih in individualnih pogodbah za leto 2013. V društvu MDS menijo, da gre za izčrpavanje podjetja. Tudi Plasti in Termoplastom-Plami se zdi delež za dividende odločno prevelik. "Tako visoke dividende bodo oslabile podjetje, navsezadnje bodo v tej obliki izplačali več dobička, kot so ga ustvarili leta 2012. Mi smo se zavzemali za polovico nižje dividende," opozarja Jože Ceglar. Pri vseh sklepih, razen glede revizijske hiše in razrešnice vodstvu za 2012, sta Plasta in Termoplasti-Plama napovedali izpodbojne tožbe.

AG: ne izčrpavamo Plame-pur

V družbi AG zavračajo očitke o izčrpavanju Plame-Pur. Pravijo, da predlagana dividenda predstavlja manj kot četrtino bilančnega dobička in da je Plama-pur v prvih devetih mesecih leta ustvarila več kot dva milijona evrov čistega dobička.

Pojasnjujejo tudi, zakaj niso potrdili Freliha in Ceglarja za člana upravnega odbora. Pravijo, da ne uživata njihovega zaupanja. Frelihu očitajo močan konflikt interesov, češ da je Plama-pur za Freliha financira lastništvo družbe Termoplasti Plama (Plama-pur ima v tej družbi skoraj 20-odstotni delež, večinska lastnika pa sta Frelih in Ceglar). AG je zahteval tudi prevetritev posameznih poslov Termoplastov-Plame, povezanih z nakupi deležev v beograjski družbi Targo Telekom. "Teh poslov ne zanikamo, pripravljeni smo jih pojasniti, vendar ne na korespondenčni seji upravnega odbora ali organa, ki ni pristojen za to, kot je to zahtevala družba AG," pravi še Ceglar. Odločno zanika tudi trditve o kakršnikoli nepravilnosti ali netransparentnem financiranju.

Priznava pa, da so Termoplasti-Plama postali dobro podjetje prav po zaslugi Frelihove Plaste. Ta je dajala garancije dobaviteljem in bankam, da so Termoplasti-Plama lahko izplavali iz krize po prisilni poravnavi 2002. Ves denar, ki so ga ustvarili v zadnjih desetih letih, so reinvestirali.

Razvili so se v dovolj močno podjetje, da ves čas krize povečujejo proizvodnjo in število zaposlenih, ki jih je zdaj že 125. Prav s skrbnim gospodarjenjem bodo letos uvedli nov proizvodni program in začeli graditi avtomatsko regalno skladišče. V novo leto vstopajo s še več optimizma. Nadejajo si nadaljnje visoke rasti, "ki bo plod domačega znanja in poslovanja in ne nekakšnih finančnih mahinacij", pravi še Ceglar.

Stankovič: "Če ne gre, naj nekdo izstopi"

Da 49,99 odstotka lastnikov ni pripuščeno k sonadzoru in upravljanju po mnenju Rajka Stankoviča iz Društva malih delničarjev (MDS) lahko pomeni le dvoje: da skupaj ne morejo ali ne želijo biti. "Logično bi bilo,- da ena ali druga stran ponudi izhod iz družbe. Morebitni pravni postopki in napetost med družbeniki bi lahko, posledično, slabo vplivali na samo podjetje, kil sicer tudi letos po javno dostopnih inforinacijah posluje dobro." Stankovič lastnikom z obeh bregov svetuje, da se odkrito pogovorijo. Če ugotovijo, da ne gre, pa naj se dogovorijo kdo gre in kdo ostane v podjetju. Opozarja tudi na morebitne posledice visokih dividend, saj so za pol milijona večje od dobička iz leta 2012: "Družba se bo morda morala kratkoročno zadolževati za material, saj mora do 15. januarja izplačati dividende." Stankovič se boji, da bo kmalu sklicana skupščina, ki bo še v prvih štirih mesecih postrgala glavnino bilančnega dobička 2013 in morda še kaj iz ostanka dobičkov iz preteklih let. Glede na zaostreno politiko kreditiranja poslovnih bank v društvu MDS to ne ocenjujejo kot najbolj modro potezo.

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.