Bo Južna zopet skriti adut Janševe vlade?
NatisniMedij: Dnevnik, Poslovni Dnevnik Datum: 26.01.2013 Avtor: Polanič Matjaž Teme: Sklici skupščin delniških družb, ZPRE-1 zakon o prevzemih Stran: 8
Slaba dva tedna pred skupščino Telekoma Slovenije, na kateri bodo delničarji odločali o zamenjavi celotnega nadzornega sveta, je direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) Damjan Žugelj državi vzel glasovalne pravice v nacionalnem operaterju. Zaradi kršitve zakona o prevzemih so brez glasovalnih pravic poleg države ostali tudi Kapitalska družba (Kad), Slovenska odškodninska družba (Sod), NKBM, Zavarovalnica Triglav, Sklad za financiranje razgradnje NEK in Aerodrom Ljubljana, ki imajo skupaj v lasti 73 odstotkov Telekoma.
Žugelj pa glasovalnih pravic ni vzel NLB, ki je očitno niti ni vključil v postopek nadzora, čeprav je v večinski lasti države. Izid skupščine, napovedane za 6. februar, in imenovanje novih članov nadzornega sveta bo tako vse do zadnjega negotovo.
Eno od ključnih vlog na skupščini utegne imeti belokranjski poslovnež Dari Južna, ki je že na zadnji skupščini vlado rešil iz zagate in namesto države za vodenje Telekomove skupščine kar sam predlagal Francija Matoza. Glede na preteklo udeležbo nedržavnih lastnikov na skupščinah Telekoma bodo imele družbe blizu Južne kar okoli četrtino, skupaj z NLB pa tretjino vseh glasov. »Ne vem niti, kdo so predlagani člani za nadzorni svet, saj se s tem še nisem ukvarjal,« nam je povedal Južna in dodal: »Naslednji teden se bom odločil, ali se bom na skupščino sploh prijavil.«
Okoli 20 odstotkov glasov bodo na skupščini imeli vzajemni skladi, ki jih upravlja Skupina KD Group, prav tolikšen delež pa bo pripadel pokojninskim skladom, ki jih upravlja Modra Zavarovalnica. Pomembno vlogo utegnejo tokrat imeti tudi vlagatelji, ki se skrivajo za fiduciarnimi računi tujih bank, čeprav so se ti v preteklosti le redko udeleževali skupščin. Ker zdaj že nekdanja Agencija za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN) pri zahtevi za sklic skupščine Telekoma ni opravila nominacijskega postopka za nove nadzornike, je te naknadno začel opravljati kar Sod. Toda to se utegne izkazati za jalovo delo, saj zasebnim lastnikom ni treba upoštevati zakona o upravljanju kapitalskih naložb države.
Za zdaj tako ni mogoče izključiti, da bodo vladni kandidati mesta v nadzornem svetu Telekoma zasedli prav zaradi odvzema glasovalnih pravic državi. Pri nekaterih se sicer pojavljajo tudi vprašanja o etični spornosti. Med predlaganimi kandidati je namreč tudi Matjaž Savodnik, ki je v preteklosti vodil Tušmobil, nato pa svetoval generalnemu direktorju ravno tako konkurenčnega T-2. Za nadzornika Telekoma je predlagan tudi nekdanji predsednik uprave Zavarovalnice Tilia Adolf Zupan, ki je bil pred leti na prvi stopnji obsojen zaradi ponarejanja listin, prvostopenjsko sodišče pa mu je naložilo za 450.000 takratnih tolarjev kazni, a je bila sodba kasneje tudi razveljavljena.
