Dvoji gledajo v drobovje hranilnice

NatisniNatisni

Medij: Primorske novice Avtorji: Ribolica Sonja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 11. 07. 2012 Stran: 5

Deželna banka in Občina Vipava v imenu malih delničarjev opravljata skrbni pregled

Predstavniki Deželne banke in Občine Vipava v imenu Iniciative malih delničarjev opravljajo skrbni pregled Hranilnice in posojilnice Vipava. KZ Vipava namreč prodaja večinski delež te hranilnice. Kupca naj bi izbrali jeseni.

VIPAVA ► Kmetijska zadruga Vipava je za skoraj 56-odstotni delež hranilnice dobila pet nezavezujočih ponudb, a le trem tekmecem bi Banka Slovenija dala zeleno luč za nakup. Ker je eden ponudnik odstopil, sta v igri ostali le dve ponudbi; eno je poslala Deželna banka, drugo pa občina Vipava v imenu Iniciative malih delničarjev Hranilnice in posojilnice Vipava.

Po naših informacijah je ponudba Deželne banke precej nižja od tiste, ki jo je poslala občina Vipava. Ta naj bi za večinski delež neuradno ponudila približno dva milijona evrov. A odločilni bosta zavezujoči ponudbi; ali jih bosta oddali, bosta tekmici odločili po skrbnem pregledu, ki naj bi ga končali ta teden.

Enaka ponudba - prednost notranjim

Čas za oddajo zavezujočih ponudb se izteče 30. julija. Potem bodo na potezi notranji lastniki hranilnice. Če bo kdo od njih ponudil enako ali višjo ceno kot zunanji, bodo delež prodali njemu. V vsakem primeru pa bo kupec moral dobiti dovoljenje Banke Slovenije za nakup večinskega deleža hranilnice. Doslej je zanimanje za delež večkrat pokazala Zadružna kraška banka, ki ima v lasti nekaj manj kot desetino hranilnice.

Da bo boj za hranilnico vroč, kaže tudi razplet nedavne skupščine. V Iniciativi malih delničarjev pripravljajo tožbo za izpodbijanje sklepa o imenovanju novih nadzornikov hranilnice. "To je nesmiselno! Hranilnica bo v kratkem dobila nove lastnike, ti pa bodo postavili svoje nadzornike," tožbo utemeljuje Peter Velikonja iz iniciative.

Na skupščini je nadzornik Sergio Stancich iz Zadružne kraške banke odstopil, a ta banka je predlagala tudi zamenjavo dveh nadzornikov, ki so ju pred dvema letoma imenovali na predlog KZ Vipava. Na skupščini je zadruga ponudila nasprotni predlog glede zamenjave svojih nadzornikov. Z njim je uspela, zanj pa je glasovala tudi Zadružna kraška banka.

A v Iniciativi malih delničarjev (vanjo so povezani občine Ajdovščina, Vipava in Renče-Vogrsko ter več podjetnikov, ki se zanimajo za nakup deleža v hranilnici) s takim razpletom niso zadovoljni. Prepričani so, da je zamenjava tik pred prihodom novih lastnikov nesmiselna, še zlasti ker hranilnica posluje za sedanje razmere zelo dobro, za kar je poleg uprave zaslužen prav zamenjan nadzorni svet. "Edini 'greh' zamenjanih nadzornikov je prav nasprotovanje nerazumni nameri Zadružne kraške banke za likvidacijo hranilnice. Zato je bilo treba pokončne nadzornike, ki so se postavili v bran hranilnice, zamenjati z vodljivimi, pa čeprav bodo na funkciji le en mesec," pravi Peter Velikonja.

Bajc: slabo sta zastopala velike

Direktor KZ Vipava Boris Bac to zavrača. "Nadzornika smo zamenjali, ker sla slabo zastopala interese vseh velikih lastnikov. Preprečevala sta tudi, da bi prišlo do skrbnega pregleda. Tako očitno meni večina: odpoklic so delničarji podprli z 90 odstotki glasov. Sicer pa kot večinski lastniki mi odločamo, kdo nas bo zastopal v nadzornem svetu," pravi Baje.

Namigi, češ da bi KZ Vipava delež najraje prodala Zadružni kraški banki, se mu zdijo smešni. "Mi smo naklonjeni tistemu, ki bo dal največ. Pred očmi imamo dva cilja: dobiti denar za ponoven zagon Agroinda in zagotovili razvoj bančništva v Vipavski dolini," pravi Baje. Od Deželne banke in Zadružne kraške banke so dobili njuno vizijo razvoja bančništva, od konzorcija, ki združuje tri občine in posameznike, pa še ne.

Velikonja pa je nam pojasnil, da želijo hranilnico nadgraditi v Primorsko regionalno banko po vzoru uspešnih švicarskih kantonalnih bank.

O tem, koliko bi kupci utegnili ponuditi za hranilnico, Baje noče ugibati. S kupnino bodo poplačali lanski letnik odkupljenega grozdja in kratkoročna posojila. Na vprašanje, ali ta znašajo tri milijone evrov, je odvrnil, da "znatno manj".

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.