Glaser ostaja brez zaveznikov in znova snuje dokapitalizacijo Perutnine Ptuj
Natisni
Medij: Dnevnik
Avtorji: Polanič Matajž
Teme: Sklici skupščin delniških družb
Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 30. 05. 2012
Stran: 17
Glaser ostaja brez zaveznikov in znova snuje dokapitalizacijo Perutnine Ptuj Matjaž Polanič Ljubljana - Predsednik uprave Perutnine Ptuj Roman Glaser bo na letošnji skupščini znova iskal soglasje delničarjev za izvedbo dokapitalizacije, ki sta mu jo lani zaradi številnih nejasnosti preprečila Kapitalska družba in Perutninska zadruga Ptuj (PZP). Načrtovano dokapitalizacijo so pred dnevi že potrdili tudi člani nadzornega sveta pod vodstvom Radovana Stoniča, vendar podrobnosti v družbi še niso razkrili. »Vsi dejavniki in natančno izdelane projekcije rasti celotnega koncema so nas pripeljale k odločitvi, da začnemo priprave za dokapitalizacijo,« je naše informacije potrdil Glaser in dodal, da je tudi po lanskoletni zavrnitvi na skupščini dokapitalizacija del njihove strategije. Po Glaserjevih zagotovilih je nadzorni svet Perutnine Ptuj predlog dokapitalizacije že soglasno potrdil, vendar pa očitno nadzorniki pri tem le niso bili brez pomislekov. Glaser mora pred skupščino razkriti dokapitalizatorja »Dogovorjeno je bilo, da bo Glaser do junija možnost sodelovanja pri dokapitalizaciji preveril pri desetih največjih lastnikih. Če ti ne bodo pripravljeni sodelovati pri dokapitalizaciji, bo moral Glaser še pred odločanjem na skupščini razkriti investitorja, ki bo vplačal nove delnice, in njegove namene z družbo,« nam je povedal Simon Toplak, član nadzornega sveta Perutnine Ptuj in predsednik PZP, ki ima v lasti skoraj četrtino vseh delnic Perutnine Ptuj. Pri dokapitalizaciji, s katero naj bi Glaser želel zbrati najmanj 30 milijonov evrov svežih sredstev, naj bi imeli prednostno pravico obstoječi delničarji, med katerimi pa večjega interesa za sodelovanje za zdaj ni. Kapitalska družba pri dokapitalizaciji namreč ne namerava sodelovati, Merkur za to ni finančno sposoben, Probanka in Zlata Moneta II, ki naj bi 15 odstotkov Perutnine hranili za Holding PMP menedžerjev ptujske družbe, pa naj bi si ze dlje časa prizadevali za prodajo delnic. Krhanje navez? Prvotno je bilo sicer načrtovano, da bo Probanko in Zlato Moneto II iz Perutnine Ptuj že lani izplačal Holding PMP vendar Glaser tega ni želel izpolniti. Prav zaradi tega naj bi se odnosi med njim in predsednico uprave Probanke Romano Pajenk v zadnjem času bistveno zaostrili, saj menedžer jem Probanke vedno bolj grozi, da bodo banke upnice začele zasegati premoženje njihove Zlate Monete II. Pajenkova naj bi tako v zadnjem času pri nekaterih preostalih lastnikih neformalno že začela preverjati možnosti za skupni nastop pri prodaji večjega deleža Perutnine Ptuj. Če bi ji k skupni prodaji uspelo prepričati tudi Merkur in Kapitalsko družbo, bi bila naprodaj polovica Perutnine Ptuj, kar naj bi bil tudi eden od razlogov, zakaj se je Glaser znova začel pripravljati na dokapitalizacijo. Z vstopom novega, njemu naklonjenega lastnika bi se namreč delež obstoječih delničarjev znižal, Glaser pa bi v ptujski skupini še dodatno utrdil svoj vpliv. Z delom Glaserja so sicer vedno bolj nezadovoljni tudi v PZP ki je bila sicer tudi članica konzorcija (skupaj s Holdingom PMP Probanko, Zlato Moneto II in Merkurjem), ki je leta 2008 prevzel Perutnino Ptuj. Milijoni ujeti v Merkurju in Laškem Po neuradnih informacijah naj bi Glaserja v dokapitalizacijo silil tudi slab finančni položaj Perutnine Ptuj. Ta se je namreč pri menedžerskem prevzemu Merkurja in Pivovarne Laško izpostavila s skoraj 40 milijoni evrov, proti pivovarni je že sprožila tudi sodni spor. Kakšno je trenutno finančno stanje Skupine Perutnina Ptuj, za zdaj še ni znano, matična družba pa je imela konec lanskega leta za slabih 90 milijonov evrov finančnih obveznosti, ki so tako za devetkrat presegale letni dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA). Finančni dolg Perutnine Ptuj se je lani znižal za vsega okoli štiri milijone evrov, za plačilo obresti pa so morali nameniti skoraj pet milijonov evrov. Da bi bila dokapitalizacija povezana s slabim finančnim položajem, Glaser odločno zavrača. Kot zatrjuje, bi bil »kapital, pridobljen s predlagano dokapitalizacijo, namenjen izključno in samo razvojnim projektom in korakom«, za dokapitalizacijo pa naj bi se odločil, ker so banke »izrazito nenaklonjene dolgoročnemu financiranju projektov«. Kako je lani poslovala Skupina Perutnina Ptuj, v družbi še niso javno razkrili, po besedah Glaserja pa so se jim konsolidirani prihodki zvišali za dobrih šest odstotkov, na 257 milijonov evrov, EBITDA pa je znašal 19.6 milijona evrov, kar je 30 odstotkov več kot leto prej, a kljub temu nekoliko manj kotleta 2009. »Podatki kažejo, da smo za surovine porabili 14.7 milijona evrov več kot leto prej, višji pa so bili tudi stroški energije in nekaterih materialov in storitev,« pojasnjuje Glaser in dodaja, da jim »počasno prilagajanje cen na trgu ni omogočalo izravnave med stroški in prihodki«. Kakšen čisti dobiček je ustvarila Skupina Perutnina Ptuj, Glaser ni razkril, matična družba pa je leto 2011 zaključila z 0,6 milijona evrov čistega dobička. Pri doseganju dobička je Perutnini Ptuj opazneje pomagalo tudi za 1,6 milijona evrov finančnih prihodkov iz deležev (dividende in prodaje naložb), medtem ko na drugi strani naložbe v delnice Merkurja in terjatve do Infonda Holdinga in Centra Naložb v bilancah še vedno ni slabila. Lastniška struktura Perutnine Ptuj Kapitalska Probanka, družba Holding PMP Zlata Moneta II 9,9% 10,3% 15,0% VlnKDD Pcrutnin. Ptuj W ■ aV ,.^* rr " ' l "a^a^a^a^a^aNa^a^Va^a^a^a^aiHat .■^■^■^■^■^■^■^■B laH I l^a^a^a^a^a^a^a^aW Čeprav so mu prav zaradi nestrinjanja z dokapitalizacijo lani obrnili hrbet celo v Perutninski zadrugi Ptuj, bo predsednik uprave Perutnine Ptuj Roman Glaser delničarje letos ponovno poskušal prepričati, da mu podelijo pooblastilo za dokapitalizacijo. S to bi Glaser utegnil preprečiti tudi njemu nenaklonjene spremembe v lastništvu, saj naj bi predsednica uprave Probanke Romana Pajenk v zadnjem času pri nekaterih lastnikih neformalno že preverjala možnosti za skupno prodajo Perutnine Ptuj. Poslovanje Perutnine Ptuj in njenih hčerinskih podjetij čisti rast čistih čisti finančne poslovne poslovne prihodki* prihodkov dobiček* kapital* sredstva* obveznosti* obveznosti* terjatve in zaloge* Perutnina Ptuj 143,7 -0,3% 0,6 108,3 235,7 87,9 32,5 51,5 PP Mi Zalog 18,3 -2,1% -1,0 12,8 18,8 0,6 5,1 3,9 PP-Agro 9,7 34,7% 0,3 5,8 11,2 2,5 2,3 5,7 Ptujska klet 3,1 -13,9% 0,1 1,5 6,5 3,0 1,5 3,5 Gradbeni Remont 2,1 104,1% 0,0 0,4 1,2 0,1 0,7 0,4 PP Gostinstvo 1,7 -10,7% 0,0 0,4 0,8 0,1 0,3 0,3 PP Nepremičnine 0,2 126,0% 0,0 8,9 8,9 0,0 0,0 0,0 *VmioEUR Vir: GVIN, Ajpes
