Mercator

Skrivnostni “rešitelj” Centra Naložb je družba TSI iz Komorskih otokov

Medij: Poslovni dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 18. 02. 2010
 
Ljubljana - Vsi upi za rešitev Centra Naložb, nekoč ključnega podjetja, prek katerega je Boško Šrot obvladoval Pivovarno Laško in Mercator, so položeni v novoustanovljeno družbo TS Zeron Imperial z vsega 7.500 evri osnovnega kapitala.
 

Jana Grbec, direktorica Centra Naložb, ki je od včeraj uradno v prisilni poravnavi, je članom nadzornega sveta poslala nepreklicno odstopno izjavo. »Za to sem se odločila zaradi zdravstvenih težav,« je bila o razlogih kratka Grbčeva. 


Ta bi namreč v insolventni Center Naložbe vložila kar 29,6 milijona evrov, a le če njegovi upniki potrdijo prisilno poravnavo. Bančnih garancij TS Zeron Imperial k svojemu pismu o nameri po naših informacijah ni predložil. "Garancije nisem videla," je bila kratka direktorica Centra Naložb Jana Grbec. Čeprav to pomeni, da lahko TS Zeron Imperial kadar koli odstopi od nameravane dokapitalizacije, načrt finančne reorganizacije Centra Naložb, ki ga je včeraj potrdilo okrožno sodišče v Mariboru, temelji predvsem na uspeli dokapitalizaciji.

Dušan Zorko: "Nestrateško premoženje prodajamo"

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 17. 02. 2010 Stran: 9

Po besedah prvega moža Pivovarne Laško so v NLB z Banko Celje morali imeti argumente za odločitev o trenutni neprodaji delnic Mercatorja, sami pa bi kot 23,4-odstotni lastniki Mercatorja pri ceni 195 evrov za delnico resno razmislili, ali bi ponudbo tudi sprejeli

Na jutrišnji seji bodo nadzorniki Pivovarne Laško obravnavali lansko poslovanje in šele nato bodo rezultati predstavljeni javnosti, zato Dušan Zorko, predsednik uprave laške pivovarne, včeraj ni želel povedati več kakor to, da je Pivovarna Laško lani poslovala v skladu z načrti. V lanskih prvih devetih mesecih je imela sicer na ravni skupine 228,7 milijona evrov čistih prodajnih prihodkov, kar je 7odstotni upad glede na isto obdobje predlani, dobička iz poslovanja (34,2 milijona evrov) je bilo za 26 odstotkov več, čistega dobička (21,1 milijona evrov) pa za 14 odstotkov več kot v prvih devetih mesecih predlani. A do konca leta je morala Pivovarna Laško narediti veliko (več deset milijonov evrov) slabitev zaradi posojil Infond Holdingu in Centru Naložbam, ki sta že ali bosta najverjetneje v kratkem morala iti v stečaj. V krajšem pogovoru s prvim možem Pivovarne Laško smo se ob poslovanju dotaknili še aktualne prodaje Mercatorja, kjer ima skupina Pivovarne Laško 23,4 odstotka vseh delnic, postopka prodaje časopisne družbe Večer, pa tudi sodbe glede lanske stopniščne skupščine, katere sklepe je sodišče razveljavilo.

Grbčeva ni imela časa za pritožbo na izbris Centra Naložb

Medij: Dnevnik  Avtorji: Matjaž Polanič  Teme: ZPRE-1, ZGD-1C, mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 16. 02. 2010  Stran: 25
 
Stečajni upravitelj Centra Naložb Aleksander Šimon je okrožnemu sodišču v Mariboru predlagal, da takoj zavrne sklep o izbrisu Centra Naložb in v čim krajšem času odloči bodisi o začetku prisilne poravnave bodisi o začetku stečajnega postopka.

Kot smo že poročali, je namreč okrožno sodišče v Mariboru v začetku minulega tedna sprožilo postopke za izbris Centra Naložb iz sodnega registra, ker jim na sedežu družbe ni uspelo vročiti uradnih pošiljk. Predsednica uprave Centra Naložb Jana Grbec je tedaj sicer napovedala, da se bo na sklep sodišča "takoj pritožila", vendar tega ni storila. Ko smo želeli izvedeti, zakaj ne, je Grbčeva odvrnila, da je to vložil Šimon. Vendar pa je Šimon dejansko vložil le predlog (če bi sodišče sprejelo njegov predlog, bi to pomenilo, da je priznalo lastno napako), medtem ko lahko zahtevo za prekinitev na sodišče naslovijo le upniki, lastniki ali uprava Centra Naložb. Po soočenju s tem podatkom nam je Grbčeva odvrnila, da ni imela časa pripraviti tudi zahteve za zavrnitev sklepa o izbrisu Centra Naložb. Istočasno je namreč pripravljala tudi dopolnjen predlog za prisilno poravnavo, ki ga je na sodišče poslala minuli petek.
 
"V zakonskem roku 60 dni bom poslala pritožbo na izbris," nam je včeraj še povedala Grbčeva, medtem ko namigov poznavalcev razmer, da izbrisu sploh ne bo ugovarjala, ni želela komentirati.
 

NLB in Banka Celje ne bosta prodali Mercatorjevih delnic

Medij: Večer  Avtorji: STA  Teme: ZPRE-1, ZGD-1C, mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 16. 02. 2010  Stran: 14

Nova Ljubljanska banka (NLB) in Banka Celje ne bosta prodali svojih deležev v Mercatorju; skupaj imata v lasti 15 odstotkov delnic trgovske družbe. "Z elementi in pogoji prispelih ponudb nismo zadovoljni, zato do nadaljnjega prekinjamo proces prodaje," so potrdili v NLB.

Da NLB odstopa od prodaje delnic Mercatorja, je potrdil tudi direktor Arkasa Uroš Marter, posrednik pri prodaji 21 odstotkov Mercatorja, ki je v lasti konzorcija šestih bank. "V NLB niso zadovoljni s ponudbami in so, še preden so sploh dobili resne ponudbe, odstopili od prodaje," je povedal Marter.

Banka Koper, Unicredit, Gorenjska banka, Nova Kreditna banka Maribor, Abanka in Hypo banka skupaj prodajajo 21 odstotkov delnic Mercatorja.

 
NLB in Banka Celje imata v lasti 15 odstotkov Mercatorjevih delnic, a banki formalno nista bili del konzorcija prej omenjenih bank, čeprav sta z Arkasom koordinirali prodajne aktivnosti. Do 8. februarja je za nakup delnic Mercatorja prispelo osem nezavezujočih ponudb, ponudniki pa za zdaj uradno niso znani.

Marter poudarja, da postopek prodaje 21 odstotkov Mercatorja tudi po odstopu NLB in Banke Celje teče normalno dalje. V Arkasu bodo zdaj oblikovali strnjeni seznam prispelih ponudb, nato pa sledi izvedba skrbnega pregleda poslovanja, ki jo bo omogočila uprava Mercatorja. NLB in Banka Celje sta od prodaje odstopili minuli petek. Predsednik uprave NLB Božo Jašovič je dan pred tem ocenil, da ponudbe za odkup deleža NLB in Banke Celje v Mercatorju niso takšne, da bi bili nad njimi navdušeni.

 

NLB in Banka Celje neuradno že odstopili od prodaje Mercatorja

Medij: Dnevnik  Avtorji: Katja Svenšek  Teme: ZGD-1C, ZPRE-1  Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 13. 02. 2010  Stran: 23  
 
Prispele ponudbe na razpis za prodajo 36,3-odstotnega deleža Mercatorja je večina bank po naših informacijah ocenila kot slabe, zato naj bi na včerajšnjem sestanku bančnikov prevladala odločitev, da od prodaje deleža trgovske družbe odstopijo.
 
Predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak (levo) očitno za zdaj še ne bo dobil novih lastnikov družbe, ki jo vodi. Vsaj NLB in Banka Celje sta od prodaje svojega 15-odstotnega deleža po naših informacijah že odstopili. Kapitalska družba, ki jo vodi Borut Jamnik (desno), ponudbe za delež bank v Mercatorju sploh ni oddala, a medtem ostaja interesent za nakup delnic. 
 
 

Razočaranje nad ponudbami in dvom o prodaji je že v sredo izrazil predsednik uprave NLB Božo Jašovič, včeraj sta se mnenju NLB in njene Celjske banke - ti naj bi od postopka prodaje svojega skupaj 15-odstotnega deleža Mercatorja nedvomno odstopili - po neuradnih informacijah pridružili še Nova KBM in Abanka Vipa. Predstavniki bank v tuji lasti naj bi kolege bančnike sicer pozvali k dodatnemu razmisleku, znova pa se bodo predvidoma srečali proti koncu februarja.
 
"Postopek prodaje bomo nadaljevali, dokler ne pridemo do konkretnih zavezujočih ponudb," pa je včeraj dejal direktor Arkasa, ki vodi prodajo 21,08-odstotnega deleža šestih bank, Uroš Marter. Dodal je še, da bodo Mercator zaprosili, da ponudnikom omogoči skrbni pregled.
 

Hrvaški Agrokor bi prevzel Mercator, financiral bi ga Unicredit

Medij: Dnevnik  Avtorji: Vesna Vuković, Primož Cirman  Teme: ZGD-1C, ZPRE-1  Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 12. 02. 2010  Stran: 25  Foto: Luka Cjuha
 
Ljubljana - Po tem, ko smo že v torek razkrili, da bo morebitni Agrokorjev nakup dobrih 36 odstotkov Mercatorja financirala italijanska banka Unicredit, lahko to informacijo zdaj tudi uradno potrdimo z dokumenti, ki smo jih pridobili v uredništvu Dnevnika.
 
»Potrdimo lahko, da namerava družba Unicredit Corporate and Investment Banking (UCIB) v sodelovanju s konzorcijem izbranih bank podpreti Agrokor (...) pri nakupu do stotih odstotkov delnic Mercatorja,« piše v pismu, ki so ga iz banke Unicredit, katere slovensko podružnico vodi France Arhar, na začetku februarja naslovili na lastnika Agrokorja Ivico Todorića.
 
(Foto: Luka Cjuha/dokumentacija Dnevnika)
 
Ti razkrivajo, da bi bil Unicredit, ki ga v Sloveniji vodi France Arhar, v primeru, če bi Agrokor od slovenskih in tujih bank pridobil celoten paket delnic, ki so trenutno na prodaj, hrvaškemu trgovskemu velikanu pripravljen odobriti garancijo za financiranje prevzema delnic največjega slovenskega trgovca. "Potrdimo lahko, da namerava družba Unicredit Corporate and Investment Banking (UCIB) v sodelovanju s konzorcijem izbranih bank podpreti Agrokor z zagotovitvijo kreditnega aranžmaja, ki ga bo pridodala k Agrokorjevim lastnim sredstvom za nakup do stotih odstotkov delnic Mercatorja," piše v tako imenovanem podpornem pismu ("bank support letter"), ki so ga iz avstrijske izpostave Unicredita in Zagrebačke banke, ki je v lasti Unicredita, na začetku februarja poslali lastniku in predsedniku Skupine Agrokor Ivici Todoriću.
 
 

Po tajkunu Bošku Šrotu pred vrati Mercatorja tajkun Ivica Todorić

Medij: Finance Avtorji: P. S. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Na kratko Datum: 10. 02. 2010 Stran: 7
 
Ljubljana - Zgodilo se je tisto, česar so se uprava Mercatorja in njeni zaposleni, slovenska živilsko-predelovalna industrija in pomemben del politike najbolj bali: najboljšo ponudbo za lastniški vstop v Mercator je med osmimi interesenti oddal Agrokor, katerega lastnik je najbogatejši Hrvat Ivica Todorić.
 
Naši viri namreč zatrjujejo, da je Agrokor oddal bistveno višjo ponudbo kot skladi zasebnega kapitala, ki so jih banke kot 36-odstotne lastnice Mercatorja pozvale k oddaji nezavezujočih ponudb.
 
Vedno bolj jasna pa postaja pri vsem skupaj tudi vloga Unicredit banke. Ta bo namreč po naših informacijah Agrokorju financirala prevzem Mercatorja, kar naj bi hrvaški trgovski koncern že dal vedeti drugim bankam. Spomnimo naj, da je prav Unicredit kmalu po tistem, ko je lani spomladi pohitel z zasegom Istrabenzovega osemodstotnega deleža Mercatorja, začel aktivno iskati kupce. Že maja lani je predsednik uprave Unicredit Slovenija France Arhar gospodarskega ministra Mateja Lahovnika nepričakovano osebno obvestil, da namerava njihova banka sodelovati pri odkupu deleža Mercatorja od Infonda Holding, za katerega se je takrat v soglasju z nekdanjim direktorjem Pivovarne Laško Boškom Šrotom zanimala hrvaška družba Orbico.

Usoda Mercatorja še skrivnost

Medij: Večer Avtorji: Stojan Jure Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 10. 02. 2010 Stran: 4

Za dobro tretjino Mercatorja se zanima osem ponudnikov. Kdo so to, pa banke prodajalke še ne želijo povedati. Napovedujejo se zapleti s skrbnim pregledom

Morebitni kupci so lahko samo še v ponedeljek oddali nezavezujoče ponudbe za nakup dobre tretjine Mercatorja. Iztekel se je namreč javni razpis, s katerim je konzorcij bank prodajal skupaj 1.353.370 delnic poslovnega sistema (oziroma 36,35 odstotka kapitala z glasovalnimi pravicami). Gre za vrednostne papirje, s katerimi sta Infond Holding in Istrabenz zavarovala propadla posojila pri Unicredit Banki, Gorenjska Banki, Abanki, Novi KBM, Banki Koper, Hypo Alpe Adria Bank, NLB in Banki Celje.

Večino teh delnic so banke zasegle konec lanskega poletja, novembra pa so objavile razpis. Nanj se je javilo osem interesentov, je včeraj izjavil Uroš Marter iz svetovalne družbe Arkas. V imenu bank usklajuje prodajo Mercatorja. "Identiteta ponudnikov v tej fazi ne bo razkrita," je zapisal v sporočilu za javnost in dodal, bo zdaj sledilo preučevanje prispelih ponudb. Banke bodo izbrale "ožji krog ponudnikov, za katere se predvideva, da jim bo v mesecu marcu omogočena izvedba skrbnega pregleda družbe Mercator"

Skrbi o skrbnih pregledih

Sodišče začelo izbris Centra Naložb

Medij: Poslovni Dnevnik Avtorji: mp Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Na kratko Datum: 10. 02. 2010
 
Ljubljana - Okrožno sodišče v Mariboru je včeraj po uradni dolžnosti sprožilo postopke za izbris Centra Naložb iz sodnega registra. Za izbris brez likvidacije so se na sodišču odločili, ker za zdaj še neznani osebi na sedežu družbe (na Titovi cesti v Mariboru) ni uspelo vročiti uradnih pošiljk, drugega uradnega naslova pa Center Naložbe nima.
 
Na sklep sodišča se bom takoj pritožila, čeprav je po zakonu za to 60-dnevni rok," je včeraj napovedala predsednica uprave Centra Naložb Jana Grbec.
 
"Na sklep sodišča se bom takoj pritožila, čeprav je po zakonu za to 60-dnevni rok," je včeraj napovedala predsednica uprave Centra Naložb Jana Grbec. "Kakšno uradno pošto so nam poskušali vročiti, ne vem, dopuščam pa možnost, da nam je niso mogli," še pravi Grbčeva. Kot pojasnjuje, ima Center Naložbe v najemu poslovne prostore v ljubljanskem BTC, na eni izmed zadnjih skupščin pa jim ni uspelo spremeniti poslovnega naslova. Kako Center Naložbe sploh plačuje najemnino, če pa so mu Banka Koper, Nova KBM in Nova Ljubljanska banka že oktobra lani blokirale vse transakcijske račune, ni znano.

Mercator za kupce zaradi premoženja lepa nevesta

Medij: Finance  Avtorji: Karel Lipnik Teme: ZPRE-1 Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 09. 02. 2010  Stran: 18
 
Relativno veliko lastnih nepremičnin največjega balkanskega trgovca prevzemnikom omogoča hitro povrnitev investicije
 
Dobro pripravljena ponudba za prodajo večinskega deleža Mercatorja [MELR 169,80 +1,68%] bi morala podvojiti trenutno tržno ceno. Ivica Todorić iz Agrokorja bi si pri financiranju lahko pomagal s prodajo svojih trgovskih verig Mercatorju.
 
Trenutna tržna vrednost Mercatorja je 628 milijonov evrov in glede na uspešnost poslovanja so delnice dražje od največjih svetovih trgovskih verig, kot so Wal-Mart , Carrefour , Tesco in Metro.
 
Vendar pa je Mercator dokaj zanimiva prevzemna tarča, saj ima v primerjavi z drugimi trgovskimi verigami relativno veliko svojega premoženja. To pa družbi omogoča povečanje finančnega vzvoda v obliki lizinških in podobnih pogodb.  Mercator ima trenutno 1,1 milijarde evrov vseh dolgov, vzdržnost dolga pa je nekatere sklade, ki so se zanimali za nakup deleža v njem, precej skrbela, smo poročali.
 
Kakšna bi morala biti prodajna cena?
 
Prevzemniku pa to seveda omogoča, da si hitro povrne vložena sredstva. Ob upoštevanju prihodkov od prodaje in kapitala bi tako morala biti prevzemna cena vsaj dvakrat višja od trenutne tržne. S tem bi namreč cena delnic Mercatorja po kazalnikih prodaje na delnico in kapitalu postala primerljiva z delnicami največjih trgovskih verig na svetu.
 
Syndicate content

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.