Mercator

Medij: Dnevnik  Avtorji: Vesna Vuković, Primož Cirman  Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 11. 05. 2010 Foto: Jaka Adamič

Ljubljana - Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je zaradi suma usklajenega delovanja uvedla postopek zoper več bank, ki so lani poleti Infondu Holdingu zasegle zastavljene delnice Pivovarne Laško in Mercatorja.

Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki jo vodi Damjan Žugelj, je pod drobnogled vzela domnevno usklajeno delovanje bank pri razlastninjenju Boška Šrota v Pivovarni Laško in Mercatorju.

"Z ATVP, kamor sem naslovil pobudo, so me obvestili, da bodo postopek izpeljali po uradni dolžnosti. Prepričan sem, da banke delujejo nezakonito, zato bomo skušali doseči vračilo delnic ter s tem poplačilo upnikov in delničarjev," je včeraj za Dnevnik povedal stečajni upravitelj Infonda Holdinga Marko Zaman, ki mu je agencija po umiku nekdanjega pravnega zastopnika holdinga Roka Čeferina priznala vlogo stranke v postopku. Uvedbo postopka so potrdili tudi na ATVP, kjer podrobnejših pojasnil ne dajejo.

Začetek zgodbe sega v lanski avgust, ko je sedem domačih in ena tuja banka zaradi neporavnavanja obveznosti Infondu Holdingu, ki je bil takrat prek verige povezanih podjetij v lasti Boška Šrota, zaseglo 51 odstotkov delnic Pivovarne Laško in 24,4 odstotka delnic Mercatorja. Banke so deleže v obeh družbah zasegle v dobrih dveh tednih lanskega avgusta, pri čemer so jih nekatere skoraj hkrati prenesle na podjetja v njihovi lasti. Čeprav so v Infondu Holdingu bančni "rubež" skušali preprečiti z zahtevo za izdajo začasne odredbe in napovedjo odškodninskih tožb zoper banke, je družba, ki so ji bančne zaplembe po lastnih navedbah povzročile 145-milijonsko izgubo, že nekaj mesecev kasneje, natančneje decembra lani, končala v stečaju.

Po dostopnih informacijah je Zaman usklajenega delovanja "ovadil" vseh osem bank. Da nekatere med njimi dopuščajo možnost, da bi lahko zasežene delnice tudi izgubile, dokazuje podatek, da je Probanka v postopku stečaja v Infondu Holdingu prijavila "le" pogojno terjatev. Usklajenost bank tako v pivovarni kot v Mercatorju naj bi poleg skoraj hkratnih zasegov delnic, tako viri blizu ATVP, dokazoval nedavni dogovor med vodstvi treh domačih bank (NKBM, NLB in Abanke) glede dividendne politike v Mercatorju in lastništva v tej družbi ter glasovanje bank na lanski skupščini Pivovarne Laško (Mercator, odkar je v lasti bank, še ni izpeljal skupščine). Še dodaten "minus" za banke, ki so delnice uradno prodale, naj bi bilo dejstvo, da so te zasežene delnice dejansko zgolj prenesle na lastna podjetja.

Medij: Večer Avtorji: Sta Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 11. 05. 2010

Konzorcij štirih bank, ki prodajajo delež v Mercatorju, se z vodstvom trgovske družbe usklajuje o načinu izvedbe skrbnega pregleda Mercatorja, je dejal Uroš Marter, direktor Arkasa, ki posreduje pri prodaji. Postopek se bo verjetno nekoliko zavlekel, tudi zaradi objave Mercatorjeve namere za odkup Merkurjevih trgovin.

V konzorciju bank, ki prodajajo delnice Mercatorja, so po izstopu NKBM in Abanke Vipa še Unicredit banka Slovenije (v lasti ima 8,01 odstotka Mercatorja), matična Unicredit (0,89 odstotka), Gorenjska banka (3,8 odstotka), Banka Koper (2,08 odstotka) in Hypo banka (2,01 odstotka), ki imajo skupaj 17 odstotkov Mercatorja.

Kot je včeraj pojasnil Marter, si omenjene banke prodajo Mercatorja še vedno želijo speljati do konca. "Trenutno se usklajujemo, kako bi zadevo speljali predvsem glede skrbnega pregleda Mercatorja. Pred nakupom se namreč opravi skrbni pregled, kar pa je pri Mercatorju bolj zakomplicirano, ker je javna družba in nima navade razkrivati informacij, ki so potrebne pri skrbnem pregledu," je dejal.

Medij: Kapital Avtorji: Šketako Sebastjan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 10. 05. 2010 Stran: 16

Poljska se zaradi trenutne situacije v monetarni uniji brani evra

Znani rek "Seli in May and go away" morda ni napačen in se ga splača upoštevati, čeprav kapitalski trg letos ponuja ogromno priložnosti.

Armagedon pred vrati? Glavna spomladanska tema ekonomistov je dežela ladjarstva in turizma - Grčija, saj je na robu bankrota. V podobnem položaju poleg Grčije so tudi nekatere druge evropske države. Prvi v čakalni vrsti sta Španija in Portugalska. Evropske borze so končale v rdečih številkah, saj se vlagatelji bojijo domino efekta, podobno kol se je v letu 2008 že dogajalo v bančnem sektorju. Medtem pa obresti na grške desetletne obveznice (trenutno so že presegle 11 %) še naprej dosegajo nove rekorde. Po nekaterih informacijah imata večje obresti le še Pakistan in Venezuela. Grčija bo morala nujno zmanjšati javnofinančni primanjkljaj ter predstaviti jasne načrte o zmanjševanju le-tega za leto 2011 in 2012. BDP naj bi se po ocenah grške centralne banke letos skrčil za več kot 2 %.

Občutki na ameriških borzah toplo-hladni. ZDA na Grčijo in dogajanje okoli nje spremljajo z malce bolj oddaljene distanee. Pravzaprav je stanje onkraj luže trenutno precej bolj optimistično kot na stari celini. Več kot 80 % vseh podjetij, ki sestavljajo indeks S&P 500. je prvi kvartal zaključilo boljše od pričakovanj analitikov. Seveda kriza v evropskem evroobmočju tudi na ameriške borze ne vpliva blagodejno, kar se je odrazilo tudi na delniških indeksih po objavi Standard & Poors o zmanjšanju kreditnega ratinga Grčije, Španije in Portugalske. Po ocenah agencije so ti kreditojemalci praktično plačilno nesposobni, kar je še dodatno zaostrilo razmere na borznih trgih. Dober indikator slabega vzdušja na kapitalskih trgih je tudi VIX indeks borznih opcij v Chichagu, znan tudi kot indeks strahu. Ta je zabeležil dnevni skok v višini 31 %. kar se je nazadnje zgodilo leta 2008.

VABILO

V sodelovanju s KDD – Centralno klirinško depotno družbo in z borznimi člani vas vabimo, da se nam pridružite na Dnevu slovenskega kapitalskega trga, ki bo 11. maja 2010 v Hotelu Mons v Ljubljani s pričetkom ob 8.00 uri. 

Z vstopom v skupino CEESEG (Ljubljana, Dunaj, Praga, Budimpešta) smo vstopili v veliko večji regionalni kapitalski trg s 300 milijonskim dnevnim bazenom likvidnosti, v katerem se za naše vlagatelje, podjetja, in borzno posredniške hiše odpirajo povsem nove priložnosti.

Medij: Žurnal24 Avtorji: Zalaznik Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Tema dneva Datum: 06. 05. 2010 Stran: 2

Protitajkunska vojna je slavila manjšo zmago kot ob porazu Šrota in Bavčarja.

Šef Merkurja Bine Kordež seveda ni nedolžna žrtev krize. Nekoč konservativni finančnik se je namreč zelo zaračunal. Poznavalci pravijo, da bi imel komaj za obresti najetih posojil, tudi če bi se zlata leta nikoli ne končala. Najbrž je bil preveč pomemben faktor v računu pretirana želja, ki se ji lahko reče pohlep. Se spomnite - njegovi sodelavci so za prevzem zastavili hiše, on je zastavil le dobro ime. Od zdaj s takim zavarovanjem najbrž ne bo dobil posojil. Imel je svoje "prijatelje", vendar ni imel Daniele Rakovič. Kordež tudi ni želel vsega le zase; k prevzemu je povabil sodelavce. Pri iztisu ni izigral malih delničarjev tako kot Ivan Zidar. Ponudil jim je pošteno ceno. Najbolj bistveno pa se od Šrota in Bavčarja razlikuje po tem, da prodaja pravočasno. Srot in Bavčar sta čakala, da so vse razgrabile banke, pa še potem sta kar vztrajala na položajih. Koliko so Merkur izčrpavali za odplačevanje posojil, bo znano pozneje - razen če ni del dogovora, da ne bo nikoli.

Vse Zaman.

Medij: Žurnal24 Avtorji: Zalaznik Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Biznis Datum: 29. 04. 2010 Stran: 11

Oškodovanje. Pred stečajem je prepoceni prodal računalnike Infond Holdinga.

Ljubljana. Boško Šrot je upnike Infond Holdinga oškodoval celo pri prodaji računalnikov, kaže včeraj objavljeno otvoritveno poročilo stečajnega upravitelja.

Prodajal je Šrot osebno

Večji del drage računalniške opreme je bil še pred stečajem prodan družbi Keter Invest po bistveno nižji ceni od knjigovodske. "Moti dejstvo, da se je za prodajo opreme angažiral Boško Šrot, cenitev pa je opravil kar kupec sam," ugotavlja stečajni upravitelj. Šrot je bil prek verige podjetij največji lastnik Infonda.

Nakazila v neznano

Z računa, ki ga je imel Infond Holding v Italiji, so šla vsaj tri sumljiva nakazila. Dobrih 60 tisočakov je dobila poljska družba A&K Finance. Nekdanji zaposleni niso ljudi iz tega podjetja nikoli videli, prav tako ne vedo, kaj naj bi delali. Šestdeset tisoč evrov so prenakazali v Italijo - domnevno odvetniku, vendar niti računa niti dokazil o opravljenih storitvah ni. Šlo pa je za pogajanja z domnevnim vlagateljem, za katera naj bi italijanski odvetnik dobil 140 tisoč evrov.

Dobrih 20 tisoč evrov je Infond nakazal Vseslovenskemu združenju malih delničarjev, in še preden so dobili račun. Predsednik društva Kristijan Verbič pravi, da je šlo za običajno sodelovanje pri zbiranju pooblastil na podlagi pogodbe.

Medij: Finance Avtorji: Monika Weiss Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 04. 2010 Stran: 13

NKBM, ki je z NLB in Abanko sklenila dogovor z upravo Mercatorja, si menda želi ekskluzivo pri Mercatorjevih poslih v Srbiji

Prvi mož NKBM Matjaž Kovačič si od pričakovanega vstopa v nadzorni svet Mercatorja obeta večje poslovno sodelovanje Mercatorja z NKBM, zlasti v Srbiji, pravijo viri blizu Kovačiča. Na Mercatorju kakršnekoli dogovore zanikajo.

"Člane nadzornega sveta (NS) javnih delniških družb imenuje skupščina delničarjev na predlog delničarjev in NS. Člani NS morajo delovati v dobro družbe in vseh delničarjev družbe. Nikakršne povezave torej ne more biti med špekuliranjem o potencialnih članstvih v NS družbe in sklepanjem njenih poslov," komentira domnevne dogovore oziroma pričakovanja vodstva NKBM pomočnica predsednika uprave Mercatorja za strateške finance in informatiko Melita Kolbezen.

Dodaja še, da Mercator glede na pokritost regije jugovzhodne Evrope sodeluje z več kot 20 bančnimi skupinami na tem območju in da merilo za vzpostavitev poslovnih odnosov z bankami "ni lastniška sestava bank, temveč vzajemno sprejemljivi konkurenčni pogoji sodelovanja".

Mercator rešitev za butično Credy banko?

Medij: Večer Avtorji: STA Teme: Mali delničarji, Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 04. 2010 Stran: 9

Na skupščini konec maja dve reviziji. "Očitno je, da sta takrat tako Petrol kot pooblaščena revizorka menila, da so naložbe Istrabenza dobre, sicer ne bi Petrol objavil prevzemne namere po tako visoki ceni," komentira Igor Bavčar

Delničarji Istrabenza se bodo na skupščini, ki bo 27. maja, med drugim seznanili s poročili o dveh revizijah, ki jih je družba BDO Revizija opravila po sklepu koprskega okrožnega sodišča. Uprava in nadzorni svet glede na ugotovitve revizij predlagata, da se zoper organe vodenja in nadzora zaradi omenjenih poslov ne vloži odškodninske tožbe, je razvidno iz sklica skupščine, objavljenega na spletnih straneh Ljubljanske borze.

Družba je imela kljub prodaji po cenah, višjih od tržnih, iz prodaje delnic Maksime 742.000 evrov izgube. Revizor ugotavlja, da ni nujno, da bi Istrabenz za te delnice na ta dan našel tudi kupca, ki bi bil pripravljen plačati 5,47 evra, ter da bi, tudi če bi delnice prodal po tej ceni, knjigovodsko izkazal izgubo.

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 23. 04. 2010 Stran: 9

Prestižne dividende Mercatorja

Uprava Mercatorja je sklenila kupčijo z bankami, lastnicami največjih deležev: banke bodo zadržale deleže, zato pa bodo poplačane z višjimi dividendami

Ljubljana - Delničarji Mercatorja bodo, vsaj kratkoročno, izjemno zadovoljni. Uprava in nadzorni svet družbe bosta skupščini delničarjev predlagala v potrditev dividendo, ki je približno trikrat višja, kot si je uprava zapisala v svoj gospodarski načrt za letošnje krizno leto, za dobro polovico višja od ravni, ki jo določa sprejeta dolgoročna dividendna politika družbe, skoraj 60 odstotkov višja od lanske in le za malenkost pod zneskom, kot so ga skozi Vseslovensko združenje malih delničarjev (VZMD) pred kratkim zahtevali mali delničarji družbe. Predlog uprave bo torej 7,20 evra bruto na navadno delnico. Kdo je zadel na loteriji?

Uprava Mercatorja je o tej svoji odločitvi včeraj obvestila najširšo javnost - po tem, ko je na dosedanja novinarska vprašanja o dividendnih načrtih odgovarjala zelo kratko in nedoločno, in po tem, ko je dokumentirani dogovor z največjimi lastnicami Mercatorja eden od udeležencev spravil v nekatere medije. Skratka, uprava v svojem obvestilu sploh ne omenja višine dividende iz gospodarskega načrta, gostobesedno pa utemeljuje razloge za občutno spremembo dolgoročne dividendne politike v smeri povečanja dividend. Pravi, da je pri tem sledila tako pričakovanjem malih in velikih delničarjev kot tudi »splošnim gospodarskim razmeram in razmeram na kapitalskih trgih«. Prejemek od dividend, meni razumevajoče vodstvo z Žigo Debeljakom na čelu, je za vse delničarje še pomembnejši v času gospodarske krize, težkih osebnih okoliščin in omejenega dostopa do finančnih virov.

Spremenjena dividendna politika bo »potencialni pozitiven signal za kapitalski trg in bo po pričakovanjih pozitivno vplivala na utrjevanje zaupanja vlagateljev v delnice Mercatorja in zanimivost delnic z vidika delničarjev. To bo prispevalo k stabilnosti lastniške strukture družbe v srednjeročnem obdobju, ki je pomembna za nemoten razvoj in uresničevanje zastavljene strategije Skupine Mercator.«

Koliko bo širokosrčnost stala največjega trgovca?

Medij: Večer Avtorji: Ploj Ratajc Sonja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 23. 04. 2010  Stran: 9

V Mercatorju so upoštevali pričakovanja delničarjev, zlasti bank, ki so se pred časom odločile, da Mercatorjevih delnic, zaseženih zaradi nepravočasno odplačanih posojil, (še) ne bodo prodale

Uprava in nadzorni svet Mercatorja bosta skupščini delničarjev predlagala v potrditev letošnje izplačilo dividend v vrednosti 7,20 evra bruto na delnico, kar je za 60 odstotkov višja dividenda, kot je bila izplačana v letu 2009, so včeraj sporočili iz Mercatorja. "Pri oblikovanju dividendne politike za letošnje leto so bila upoštevana pričakovanja delničarjev, tako malih kot velikih, in druge poslovne okoliščine. Ob tem družba pričakuje, da bodo višje dividende povečale zanimivost delnic za vlagatelje, kar bo prispevalo k stabilnosti lastniške strukture družbe v srednjeročnem obdobju. Višje izplačilo dividend ne bo imelo vpliva na uresničevanje razvojnih načrtov in finančno trdnost Mercatorja," so med drugim zatrdili v sporočilu za javnost. Kot smo poročali, je bilo slišati, da naj bi uprava Mercatorja za letos predlagala 2,5 evra dividende na delnico (načrtovana dividenda je bila 4,75 evra, lani pa so izplačali 4,5 evra dividende na delnico). Vseslovensko združenje malih delničarjev je pred dnevi v javni pobudi predlagalo osem evrov dividende, tak je bil tudi predlog nekaterih bank, ki imajo - po zasegu delnic Infond Holdingu zaradi nepravočasno odplačanih posojil v lasti delnice Mercatorja.