Luka Koper
Kam pluje Splošna plovba
Medij: Nedeljski dnevnik Avtorji: Brajer Ciril Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Tema tedna Datum: 24. 10. 2010 Stran: 3
Splošna plovba se pohvali z dobički, kar pa zbuja dvom o smiselnosti njene prodaje -Poznavalci so pravočasno svarili proti prodaji, češ, prihajajo zlati časi za ladjarje, ne prodajmo na tuje zlatonosne kokoši, z njo bodo šli ven tudi dobički - Politični vrh je pred prodajo odločil, da mora našega ladjarja kupiti Nemec, zdaj so na delu policisti in tožilci
Poskusa vloma v hišo, da bi našli dokumente o umazanih poslih vlade okoli prodaje Splošne plovbe. Poskus umora na avtocesti. Nekdaj prvi sindikalist Splošne plovbe opisuje, kako ga je zaradi vedenja o lastninjenju Splošne plovbe bel audi hotel zriniti s ceste. Le po sreči je ušel smrtonosni pasti. Pahorjeva vlada ta nevarni dokument skriva pred javnostjo, češ da bi razkritje »povzročilo motnje pri delovanje organa«. Drago Kos govori o »razlogih za sum, da so bila pri poslovanju vlade storjena kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti«. Igor Šoltes trdi, da je vlada po oceni računskega sodišča pri prodaji Splošne plovbe ravnala netransparentno in neučinkovito ...
Tega se ne prodaja
Nekdaj pomemben direktor zdaj vozi tovornjak
Medij: Manager+ Avtorji: Sovdat Petra Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 06. 10. 2010 Stran: 18
Kaj počno tisti, ki smo jih nekdaj uvrščali med elito slovenske gospodarsko-politične scene? Med drugim vozijo tovornjak ali pripravljajo sendviče
Kaj se dogaja s tistimi, ki smo jih nekdaj šteli za elito slovenske gospodarsko-politične scene? Drži reklo: Enkrat pri koritu, vedno pri koritu? Za nekatere zagotovo, spet drugi so se morali znajti po svoje. Nauk zgodb: nič ni narobe, če nisi več pomemben. Pomembneje je, da (končno?) pošteno delaš.
V managerski ceh je javnost zadnja leta skokovito izgubljala vero. Številne ovadbe, ki čakajo na razplet na sodiščih, izigravanje zakonov, stečaji družb, katerih managerji se niso znašli v krizi in konkurenci ...
Kaj po zamenjavah, odstopih in odstopljenjih delajo naši v zadnjih letih najrazvpitejši direktorji? Se znajo napajati le iz državnih jasli ali je v njih kaj podjetniške žilice in lahko preživij o brez starih zvez? Je (neprostovoljna) menjava službe priložnost, kot je nedavno dejal prvi mož propadle borzne družbe Poteza Branko Drobnak - zdaj se bo menda začel učiti kitare in fotografiranja -, da se človek loti hobijev, ki jih je leta prej zanemarjal? Poklicali smo najbolj razvpita imena.
Marjan Kramar je naredil izpit za tovornjak
Kaj lahko pbčne nekoč najmočnejši slovenski bančnik, ko se ga odreče politika? Za Marjana Kramarja, dolgoletnega prvega moža NLB, so njegovi nekdanji sopotniki brez dlake na jeziku povedali, da je praktično nezaposljiv. Vsaj v Sloveniji. Kramarje sicer ostal prvi nadzornik družbe Eti iz njegovih rodnih Izlak, kjer je njegova žena Eleonora, sicer izvršna direktorica prodaje družbe za zahodno Evropo in zunajevropske države, tudi posrednalastnica družbe. Mali delničarji so 'Kramarjevemu nadzornemu svetu' na nedavni skupščini očitali, da se dobiček Etija - lani je družba, ki jo vodi Tomaž Berginc, sicer poslovala z 1,7 milijona evrov izgube - že leta preliva v managersko družbo Finema (Kramarjeva je po poročanju medijev ena večjih družbenic), in ga želeli zamenjati. Ni jim uspelo.
Tožba Luke Koper visoka 32,6 milijona evrov
Medij: Dnevnik Avtorji: Tatjana Tanackovič Teme: Luka Koper Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 25. 09. 2010 Stran: 23
Koper - Uprava družbe Luke Koper, ki jo vodi Gregor Veselko, je včeraj na okrožno sodišče v Kopru vložila odškodninske tožbe, povezane z nekaterimi spornimi posli, ki jih je izpeljalo nekdanje vodstvo Luke Koper z Robertom Časarjem na čelu.
Tožba znaša kar 32, 6 milijona evrov in temelji na konsolidiranem poročilu posebne revizije, ki jo je v Luki Koper po nalogu skupščine opravila družba PWC. Za različne škodljive posle je po mnenju odvetnikov odgovorna predvsem nekdanja uprava Luke Koper, nadzorni svet pa del krivde nosi le pri spornem nakupu 10-odstotnega poslovnega deleža v slovaškem podjetju TTI, za katerega je Luka Koper odštela 25 milijonov evrov, čeprav naj bi bil ta vreden največ enajst milijonov.
"Ne počutim se prav nič krivo ali odgovorno. Takratna uprava Luke Koper nam je pokazala cenitev, po kateri naj bi bil ta delež vreden celo 63 milijonov evrov, opisali so tudi sinergije, ki naj bi jih Luka Koper imela. Pri tem želim poudariti, da je uprava Luke Koper sprva želela soglasje za nakup kar brez cenitve, kar se takratnemu predsedniku nadzornega sveta Borisu Popoviču ni zdelo nič spornega. Šele na mojo zahtevo so nato naročili cenitev, ko smo jo dobili, smo nakup odobrili, saj smo verjeli, da je ta nakup res dober," nam je včeraj pojasnila nekdanja članica in kasnejša predsednica nadzornega sveta Luke Koper Olga Franca.
Odškodninska tožba se nanaša tudi na luške posle s podjetjem Grafist, ki praviloma dobiva vse gradbene posle v koprski občini, solastnik podjetja Ante Guberac pa je Popovičev prijatelj. Sporen je tudi odkup in rušenje na potniškem terminalu, nakup nepremičnine z objektom Luna v Sežani, stroškovna upravičenost vodenja investicije za podaljšanje prvega pomola Luke Koper in posli, povezani s podjetjema Adriasole in Ecoporto, ki sta v lasti Popovičevih članov stranke Koper je naš. "Pri ostalih poslih zaenkrat ni bilo mogoče ugotoviti elementov odškodninske odgovornosti organov vodenja ali nadzora," so sporočili iz Luke Koper.
V Luki Koper bodo poglobili obalo potniškega terminala
Medij: Siol.net Avtorji: STA Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: SIOL.net - Gospodarstvo Datum: 23. 09. 2010 Stran: splet 16.50
Koper - Luka Koper in gradbeno podjetje Primorje iz Ajdovščine sta podpisala dogovor o projektiranju, obnovi in poglabljanju obale ob potniškem terminalu, so sporočili iz Luke Koper.
Vrednost pogodbenih del znaša 1,5 milijona evrov, pogodbeni rok pa je 240 dni od dneva podpisa pogodbe. Dela vzdolž 420 metrov operativne obale, kjer v koprskem pristanišču trenutno pristajajo potniške ladje, predvidevajo sanacijo obale in poglabljanje morskega dna do globine desetih metrov. V Primorju, ki ga je Luka Koper izbrala na javnem razpisu, so s projektiranjem že pričeli, dela na terenu pa bodo stekla takoj, ko bodo dobili gradbeno dovoljenje.
Izbrana rešitev ne posega v temelje konstrukcije vezov, predvideva pa namestitev premičnih odbojnikov, dodatnih bitev za privez, zaščito temeljev obalne konstrukcije, kamnometa pod konstrukcijo in odkopanega flišnega sloja. Predvidena je še sanacija in ureditev stika med nasipom in kopenskim robom obalne konstrukcije.
Prihodnjo sezono pripravljeni na največje križarke
Poglobitev in rekonstrukcija obale je po navedbah iz Luke Koper ključnega pomena za razvoj potniškega terminala. Ta beleži prihode vedno večjih ladij, ki zahtevajo primerno ureditev obale. "V prihodnji sezoni bo koprsko pristanišče tako pripravljeno na sprejem največjih potniških križark. Hkrati pa je to dobrodošla pridobitev tudi za terminal za generalne tovore, ki bo za svoje potrebe koristil del obnovljene obale," so še zapisali.
»Pogosto se pojavlja argument, da Luka ni konkurenčna – vraga ni konkurenčna!«
Medij: Delo Avtorji: Brigite Ferlič Žgajnar Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 20. 09. 2010
Prejšnji teden je na Brdu pri Kranju potekala konferenca o slovenskem logističnem holdingu. Oče holdinga, nekdanji glavni direktor Deutsche Bahna, zdaj pa svetovalec slovenskega premiera, Hartmund Mehdorn, je tam takole strnil misli: Slovenske železnice same ne bodo prišle do denarja za normalno poslovanje, treba je prestrukturirati zadolženost Intereurope, Luka Koper pa ima vse večjo konkurenco. Predsednik uprave Gregor Veselko, se z njim v marsičem ne strinja, predvsem pa se mu ne zdi smiselno reševati drugih podjetij na račun Luke.
V zadnjem času je v ospredju vprašanje združitve Luke Koper, Intereurope in Slovenskih železnic v skupni holding. Kaj je po vašem v ozadju te ideje?
Špekulacij je veliko, od tega, da naj bi v neki fazi prišel v holding strateški partner, morda Deutsche Bahn, do tega, da ni nič skrito in gre le za zamisel, kako bi dve od treh podjetij spravili na zeleno vejo. Namenoma sem rekel dve od treh, ker Luka Koper nekega sanatorja ne potrebuje.
Ste med vodenjem Luke kdaj pomislili, da bi bile lahko recept za boljše rezultate tovrstne povezave? Zamisli o holdingu med Luko in Intereuropo so namreč že stare.
Nedorečenega je še veliko
Medij: Delavska enotnost Avtorji: M.M. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo
Datum: 16. 09. 2010 Stran: 9
Nastajanje slovenskega logističnega holdinga Ta ponedeljek je na Brdu pri Kranju potekala konferenca o slovenskem logističnem holdingu, ki si ga je s svetovalno podporo nekdanjega šefa nemških železnic Hartmuta Mehdorna zamislila slovenska vlada. Projekt združitve Slovenskih železnic, Luke Koper in Intereurope sodeč po odzivih nima podpore niti v stroki, še manj pa pri sindikalistih. Pogojno ga podpirajo le v železnicah, ki jih država iz rdečih številk »rešuje« že dolgo, ustreznih rešitev pa še ni videti. Kot nam je povedal Ivo Pongrac, predsednik Sindikata delavcev prometa in zvez v Intereuropi, so imeli veliko pomislekov tudi sindikalisti in predstavniki malih delničarjev.
Sindikalisti vseh treh podjetij se tudi sprašujejo, kaj bo s pravicami delavcev, ki so v vsakem urejene drugače, kaj bo z veljavnostjo podjetniških kolektivnih pogodb in podobno. O tem se z odločevalci še niso pogovarjali. »Videti je, da ideja še ni izdelana,« je poudaril Pongrac in dejal, da o odpuščanjih še ni bilo govora, so pa zelo verjetna, saj je govor o sinergijskih učinkih.
»Predsednika uprav Intereurope in Luke Koper sta poudarila, da ta tri podjetja že sodelujejo pri veliko poslih, kar je urejeno pogodbeno. To se jima zdi boljše, ker se ne izključuje konkurenca, ki je potrebna za razvoj in napredek gospodarstva; tukaj so še drugi špediterji, ladjarji, avtoprevozniki, ki bi lahko negativno reagirali ob ustanovitvi takšnega holdinga.
Prvi krog o holdingu ni prepričal nikogar
Medij: Primorske novice Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 14. 09. 2010 Stran: 1
Nezaupanje do logističnega holdinga ni nič manjše, dvomi pa so še bolj utemeljeni
BRDO ► Veliko skeptikov in malo zagovornikov - takšno je bilo vzdušje na včerajšnji konferenci o slovenskem logističnem holdingu na Brdu, na kateri so strokovnjaki iz logistične panoge orisali svoje poglede na predlog povezovanja Slovenskih železnic, Luke Koper in Intereurope. Premierja Boruta Pahorja je presenetila polemika ob pogledih na idejo logističnega holdinga, a se ne želi prenagliti. "Čez mesec in pol ali dva bomo pripravili še drugo konferenco. V tem času bomo pripravili odgovore na vprašanja, ki ostajajo odprta," pravi Pahor. Pravno področje je prvo sporno polje, meni Igor Jakomin, državni sekretar na ministrstvu za promet. Projekt holdinga se mu zdi vprašljiv z vidika evropske zakonodaje, upoštevati je treba tudi male delničarje, ki bi jih tako ali drugače umaknili iz podjetij, ki naj bi sestavljala trojček.
Stroka proti Mehdornovemu holdingu
Medij: Večer Avtorji: Jager Vasja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 14. 09. 2010 Stran: 5
Nemški strokovnjak je predstavil svoj načrt velikega logističnega holdinga, vendar brez konkretnih izračunov stroškov in podatkov o morebitnem zmanjševanju števila zaposlenih, tako da mu ni uspelo prepričati menedžerjev, akademikov in sindikatov
Po večmesečnem snovanju je nekdanji predsednik uprave Deutsche Bahna Hartmut Mehdorn, ki ga je slovenska vlada zaprosila za pomoč pri reformiranju logistične panoge, javnosti na konferenci na Brdu včeraj predstavil svoj načrt velikega logističnega holdinga, ki bi združeval Intereuropo, Luko Koper (LK) in Slovenske železnice (SŽ). Pri tem se je opiral na svoje izkušnje iz časa vodenja nemškega železniškega giganta in na globalne trende, ki se jim omenjena tri podjetja, hrbtenica slovenske logistike, sama zase po njegovem mnenju ne morejo uspešno upreti.
"Veliki kupci iščejo celovito ponudbo storitev v logistični verigi, omenjena tri podjetja pa vsako zase ne morejo razviti uspešne mreže niti na regionalnem, kaj šele na evropskem trgu," je zatrdil. Enotno rešitev za težave in potrebe trojice družb vidi Mehdorn v njihovem zlitju v enoten holding, "ki bi imel na leto od 800 do 900 milijonov evrov prometa, kar po evropskih standardih sicer ni veliko, pomeni pa že nekoga, katerega glas se sliši na trgu".
Združitev v velik Slovenski logistični holding (SLH) naj bi prinesla takojšnje sinergijske učinke v znesku 20 milijonov evrov, kasneje 40 milijonov, prihranek v skupnih investicijah pa naj bi znašal okoli 50 milijonov, je še zatrdil Mehdorn, ki pa svojih podatkov ni podkrepil s konkretnimi izračuni. Prav tako ni pojasnil, za koliko bi se v tem primeru zmanjšalo število zaposlenih v vsaki od firm, čepravje med prednostmi združevanja poudaril tudi odpravo podvajanja nekaterih poslovnih služb in oddelkov.
Sedež holdinga mora biti v Kopru
Medij: Primorske novice Avtorji: Lemut Aleksander Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Pisma Datum: 10. 08. 2010 Stran: 17
Stališče ZZP
Izvršilni odbor Zveze za Primorsko - ZZP in Medobčinski odbor ZZP za Slovensko obalo, ki ga vodi Bogdan Lulik, sta na skupni seji analizirala informacije o nameri Vlade glede ustanovitve Logističnega holdinga. Vlada in njen svetovalec Martmut Mehdorn načrtujejo združitev Slovenskih železnic, Luke Koper in Intereurope v Logistični holding, ki naj bi zagotovil predvsem sanacijo Slovenskih železnic. V prejšnjem tednu pa so pricurljale novice, da bi v novem holdingu imeli obe primorski podjetji pravzaprav le še status poslovnih enot.
Oba organa ZZP ostro nasprotujeta ustanovitvi načrtovanega holdinga, ker v njem vidita katastrofalne posledice za razvoj edinega slovenskega pristanišča in celotno Primorsko. Gre še za eno v verigi potez, kjer morajo primorska podjetja nositi breme sanacije podjetij sirom po Sloveniji in to na škodo svojega dolgoročnega razvoja. V tem primeru je situacija še težja, saj se obe primorski podjetji še vedno nista rešili izgub in težav, ki so v prvi vrsti posledica slabih kadrovskih rešitev, ki jih je postavila prejšnja vlada Janeza Janše. V ZZP smo prepričani, da bi z ustanovitvijo holdinga dosegli le prerazporeditev marž na škodo obeh primorskih podjetij in nenazadnje na škodo velikega števila malih delničarjev Luke in Intereurope. Nastal pa bi holding, ki je v svetovnem merilu še vedno majhen in z združitvijo ne bi bil niti uspešnejši, še manj pa konkurenčnejši.
"Sedež holdinga naj bo v Kopru"
Medij: Delo Avtorji: Željan Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva Datum: 10. 08. 2010 Stran: 4
Nova Gorica - Izvršilni odbor Zveze za Primorsko (ZZP) in medobčinski odbor ZZP za slovensko Obalo, ki ga vodi Bogdan Lulik, sta na skupni seji analizirala namere slovenske vlade, ki skupaj s svetovalcem Martmutom Mehdornom načrtuje združitev Slovenskih železnic, Luke Koper in Intereurope v Logistični holding. V ZZP so ogorčeni nad novicami, da bi imeli v novem holdingu obe primorski podjetji le še status poslovnih enot. »Oba organa ZZP ostro nasprotujeta ustanovitvi načrtovanega holdinga, ker v njem vidita katastrofalne posledice za razvoj edinega slovenskega pristanišča in celotno Primorsko. Gre še za eno v verigi potez, ko morajo primorska podjetja nositi breme sanacije podjetij po Sloveniji, in to na škodo svojega dolgoročnega razvoja. V tem primeru so razmere še težje, saj se obe primorski podjetji še vedno nista rešili izgub in težav, ki so v predvsem posledica slabih kadrovskih rešitev prejšnje vlade Janeza Janše. V ZZP smo prepričani, da bi z ustanovitvijo holdinga dosegli le prerazporeditev marž na škodo obeh primorskih podjetij in ne nazadnje na škodo velikega števila malih delničarjev Luke in Intereurope. Nastal pa bi holding, ki je v svetovnem merilu še vedno majhen, in z združitvijo ne bi bil niti uspešnejši, še manj pa konkurencnejši,« sta v včerajšnji izjavi za javnost zapisala Bogdan Lulik in predsednik ZZP Pavel Gregorčič.
