Cinkarna Celje

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja,Galun Robert Teme: Mali delničarji
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 19. 03. 2010  Stran: 9

Vodstvo Dravskih elektrarn zavarovalo devet milijonov evrov dolga

Gre za še zadnji del 21-milijonskega posojila Dravskih elektrarn V Zvonu ostro zavračajo možnost stečaja - Cerkev v zagati

Ljubljana- Potem ko je šel konec lanskega leta v stečaj mariborski holding Infond, se zastavlja vprašanje, ali bi najhujši scenarij lahko doletel tudi mariborski Zvon Ena Holding, ki ima skoraj 40.000 malih delničarjev. Dravskim elektrarnam Mariborjetedni uspelo s predlogom za izvršbo premoženja, s katerim je Zvon Ena Holding zavaroval približno devet milijonov evrov dolga do elektrarn. V Zvonu pravijo, da sklep sodišča še proučujejo, poznavalci pa se sprašujejo, ali je predlog za izvršbo ena od posledic dolgoletne politične konfrontacije med domačo posvetno in cerkveno oblastjo. Večinski lastnik mariborskega holdinga je družba Gospodarstvo Rast, ki jo obvladujejo mariborska, murskosoboška in celjska nadškofija. S sodnim sklepom za izvršbo zastavljenega premoženja so se, vsaj za zdaj, končala že skoraj leto dni trajajoča pogajanja med Zvon Ena Holdingom in družbo Dravske elektrarne Maribor (DEM) za poplačilo devet milijonov evrov dolga, ki ga ima holding do elektrarn. To je še zadnji del od skupno 21 milijonov evrov, ki jih je leta 2007 Zvonu posodil nekdanji direktor DEM Damijan Koletnik. Dobro polovico (12 milijonov evrov) je Zvon vrnil v začetku lanskega poletja, pri drugi polovici se je zataknilo.

Ker dolgotrajna pogajanja o vračilu posojila niti po več »opominih« niso obrodila sadov, je vodstvo Dravskih elektrarn na mariborsko okrajno sodišče podalo predlog za izterjavo in zaseg premoženja, s katerim je Zvon zavaroval posojilo pri DEM, šest domačih bank pa je posledično zablokiralo vse transakcijske račune cerkvenega Zvona 1.

Medij: Dnevnik Avtorji: Več avtorjev Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 03. 2010 Stran: 17

Ljubljana, Maribor - Nova Ljubljanska banka (NLB), Raiffeisen banka, Gorenjska banka, Abanka Vipa, Hypo-Alpe Adria in Nova KBM so v torek blokirale vse transakcijske račune Zvona Ena Holdinga, enega izmed petih največjih slovenskih finančnih holdingov, ki je prek družbe Gospodarstvo Rast v večinski lasti mariborske nadškofije.

Okrožno sodišče v Mariboru je namreč izdalo sklep, s katerim je v celoti ugodilo izvršnemu predlogu Dravskih elektrarn Maribor (DEM) za izterjavo Zvona Ena Holdinga in zaseg premoženja, s katerim je ta zavaroval posojilo, ki ga je leta 2007 odobril tedanji direktor DEM Damijan Koletnik. Poleg rubeža sredstev na transakcijskih računih bo tako DEM na dražbi prodal tudi 27.607 delnic NLB ter delnice dveh skladov v Bosni in Hercegovini, s katerimi je Zvon zavaroval še preostalih devet milijonov evrov posojila, s katerim je pred dvema letoma in pol financiral nakup delnic Petrola.

Da so prejeli izvršbo in da imajo blokirane račune, nam je včeraj potrdil predsednik uprave Zvona Simon Zdolšek. »Do zdaj smo vedno iskali rešitve za poplačilo obveznosti, nameravamo jih iskati tudi v prihodnje,« je dejal. »Z odločitvijo sodišča smo zadovoljni, saj smo prepričani, da vodi k vrnitvi dolgovanega zneska,« je bil kratek direktor DEM Viljem Pozeb in dodal, da izvršba še ni pravnomočna. Zvon Ena Holding se lahko na sklep sodišča pritoži v osmih dneh, vendar to ne bi zadržalo izvršbe.

Medij: Dnevnik Avtorji: Morozov Sebastijan Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 12. 05. 2009 Stran: 21

Ljubljana - Iz sklicev skupščin in napovedi nekaterih delniških družb, kot so Luka Koper, Gorenje, Intereuropa, Helios in Cinkarna Celje, je razvidno, da v letošnjem letu lanskoletnega bilančnega dobička ne bodo namenile za izplačilo dividend svojim delničarjem. Ker je takšna odločitev - v primeru, da ni ekonomsko upravičena - v nasprotju z zakonom o gospodarskih družbah (ZGD-1), omenjena podjetja tvegajo, da bodo po skupščinah nekateri delničarji na zdaj predlagane skupščinske sklepe vlagali izpodbojne tožbe. Po besedah docenta z mariborske pravne fakultete dr. Saše Preliča se mora po ZGD-1 že pri sprejemanju letnega poročila iz čistega dobička v prvi vrsti pokriti morebitna prenesena izguba, nato pa je treba v skladu z ZGD-1 oblikovati obvezne rezerve.