Za tožbo proti pidovskim baronom dovolj že sto malih delničarjev
NatisniMedij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 08. 2009 Stran: 17
Vprašanja, kako In pod kakšnimi pogoji je Infond Holding pod vodstvom Matjaža Rutarja (levo) financiral prevzem Pivovarne Laško, kako je večmilijonsko posojilo AtkaPrima zavaroval Center Naložbe, ki ga vodi Saša Fajs (druga z leve), po kakšni ceni je Vipa Holding pod vodstvom Boruta Kuharica (desno) kupila naložbe svoje večinske lastnice in kaj vse je moral NFD Holding, ki ga vodi Stanislav Valant (drugi z desne), zastaviti zaradi zgrešene naložbe v Istrabenz, bodo dobila odgovor, ko bo to zahtevalo deset malih delničarjev.
Zakon o pravnih naslednicah pidov namreč po novem malim delničarjem daje mnogo večje pravice, saj lahko že deset malih delničarjev zahteva imenovanje posebnega revizorja, že sto delničarjev pa je dovolj za vložitev tožbe za povrnitev škode.
Mali delničarji NFD Holdinga so zamudili priložnost, da bi že na današnji skupščini imenovali posebnega revizorja, ki bi preveril 64 milijonov evrov težak nakup deleža v Istrabenzu, zaradi katerega je NFD lani ustvaril več kot 50 milijonov evrov čiste izgube in zaradi katerega je zdaj ogrožen celo obstoj družbe. Spremenjen zakon o pravnih naslednicah pidov (ZPNPID) je namreč 473.000 malim delničarjem omogočil, da zaščitijo svoje premoženje in lastniške pravice, ki so bile doslej vštevilnih primerih zapostavljene. Že samo deset delničarjev v družbah, ki so naslednice pidov, lahko po novem doseže posebno revizijo poslovanja, za vložitev tožbe za povrnitev škode pa se jih mora zbrati vsega sto. Doslej so morali delničarji na skupščinah naslednic pidov potrditi imenovanje posebnega revizorja, kar pomeni, da je bila odločitev o tem dejansko v rokah večinskih delničarjev, ki so bili vse prej kot naklonjeni posebni reviziji. Prav zaradi tega je ZPNPID uvedel »varovalko«, po kateri lahko sodišče na predlog najmanj desetih malih delničarjev imenuje posebnega revizorja. Vendar mora pred tem o predlogu odločati skupščina oziroma morajo delničarji dokazati, da so izčrpali vse možnosti za odločanje o tem predlogu.
Že prvi korak je težko premostljiv Čeprav je dovolj že to, da se na skupščini odloča o imenovanju posebnega revizorja, pa je za male delničarje uvrstitev te točke na dnevni red skupščine vse prej kot enostavna, saj pri svojih prizadevanjih ne morejo računati na sodelovanje uprave.
Po mnenju pravnih strokovnjakov imajo delničarji pri zasledovanju svojih ciljev in uvrstitvi predloga za imenovanje posebnega revizorja več možnosti. Najmanj deset delničarjev lahko sicer na sami skupščini (pri točki o imenovanju revizorja) zahteva razširitev dnevnega reda, vendar paje uspeh tega pristopa odvisen izključno od naklonjenosti predsedujočega skupščini.
Druga možnost je, da v desetih dneh po sklicu skupščine upravi pošljejo zahtevo za razširitev dnevnega reda in na tak način dosežejo glasovanje o posebni reviziji.
V primeru, da imajo mali delničarji v lasti več kot pet odstotkov kapitala, lahko sami zahtevajo sklic izredne skupščine, uprava družbe pa mora njihovo zahtevo izpolniti. Vendar pa je zaradi razpršenega lastništva v praksi ta možnost mogoča le v primeru, če se malim delničarjem pridruži še kateri od večjih lastnikov.
Kot »izhod v skrajni sili« pravniki zato navajajo še četrto, nepreizkušeno možnost Vprimeru, danajmanj deset malih delničarjev (četudi ne dosegajo petodstotnega lastniškega praga) na upravo družbe naslovi zahtevo za sklic izredne skupščine, uprava pa se na njihovo zahtevo ne odzove, lahko delničarji (ker so izčrpali vse druge možnosti) od sodišča zahtevajo imenovanje posebnega revizorja.
Ugotovitve posebne revizije podlaga za tožbo
Če bi posebna revizija ugotovila oškodovanje družbe, lahko to škodo delničarji izterjajo od družbe, ta pa nato od odgovornih oseb, pojasnjuje pravni strokovnjak, ki je želel ostati neimenovan. Tožbo za povrnitev škode lahko v svojem imenu ali za račun družbe vloži najmanj 100 delničarjev, ne glede na njihov lastniški delež.
Glede na razpršeno lastništvo organiziranje 100 delničarjev ne bi smelo predstavljati večjega problema.
V povprečju imajo namreč holdingi, ki so nastali s preoblikovanjem pidov, od 20.000 do 30.000 malih delničarjev, kar pomeni, daje kvoto zaviožitevtožbe mogoče doseči že, če bi se za ta korak odločil vsak 250. delničar. Izguba delničarjev iz dneva v dan večja
Samo od začetka letošnjega leta so delničarji 21 holdinških družb, ki so nastale s preoblikovanjem pidov, izgubili okoli 300 milijonov evrov premoženja, od konca leta 2007 pa že več kot 850 milijonov evrov. Za toliko se je namreč zmanjšala tržna kapitalizacija analiziranih družb.
Čeprav v letnih poročilih predsedniki uprav za padec tečajev povečini »krivijo« svetovno finančno krizo, pa ne gre zanemariti vpliva, ki so ga na padec tečajev imele nekatere zgrešene poslovne odločitve, ki so družbam prinesle milijonske izgube in neobvladljive finančne dolgove. Lani je namreč 21 naslednic pidov ustvarilo kar 190 milijonov evrov čiste izgube, njihov skupni finančni dolg pa je presegel 1,6 milijarde evrov. Kakšno škodo so zaradi zgrešenih in nepojasnjenih poslovnih potez utrpeli delničarji, ni mogoče natančno določiti, saj bi odgovor nato vprašanje dala šele poglobljena revizija poslovanja.
Šele posebna revizija bi tako denimo pojasnila ozadje m ekonomičnost več kot 60-milijonskega posojila, ki gaje Infondu Holdingu odobril Center Naložbe, več stomilijonska posojila, ki jih je Infond Holding najel zaradi prevzema Pivovarne Laško, 90 milijonov evrov izgube, ki stajo z naložbo v Istrabenz lani pridelala NFD Holding in Maksima Invest... Posebna revizija bi po vsej verjetnosti ugotovila tudi, kakšna škoda je delničarjem nastala s tem, ko je Maksima Holding lani začasno prodala 17 odstotkov Istrabenza. S to začasno prodajo pa seje za okoli tri milijone evrov dividend Istrabenza steklo na račun Skupine KD Group in ne Maksime Holding.
Pirova zmaga pidovskih baronov
Sprememba zakona o pravnih naslednicah pidov, ki jo je pripravila še vlada Janeza Janše, je temeljito razburila predvsem predsednike uprav Infonda Holdinga, KD Group, NFD Holdinga in Zvona Dva Holdinga Matjaža Rutarja, Matjaža Gantarja, Stanislava Valanta in Franca Ješovnika Ti so namreč izpodbijali cel zakon, vendar jim je ustavno sodišče pritrdilo le v točki zakona, po kateri bi morala vsaka družba, ki ima v lasti več kot 15 odstotkovvseh delnic naslednice pida, bodisi objaviti prevzem bodisi zmanjšati lastništvo pod ta prag. Zaradi nejasnosti, kdo ob umiku z borze plača odškodnino, družba ali delničarji, so morali na ministrstvu za finance popraviti tudi ta člen zakona. Umik z borze mora tudi po spremenjenem ZPNPID še vedno podpreti najmanj 90 odstotkov kapitala družbe, vendar pa mora naslednica pida pri umiku z borze po novem denarno odpravnino ponuditi vsem delničarjem, ki niso podprli umite.
Do denarne odpravnine so po novem ZPNPID upravičeni tudi delničarji, ki se skupščine sploh niso udeležili. Zaradi tega določila seje skoraj docela onemogočil umik naslednic pidov z borze, saj bi stroški takega dejanja v praksi povzročili večmilijonske stroške.
Doslej so namreč stroški umika z borze dosegli le nekaj 1000 evrov, saj je zaradi neaktivnosti in nepoučenosti malih delničarjev le malokdo ugovarjal umiku z borze, kar je bil prvi pogoj za upravičenost do odpravnine.
Dari Južna se je "izognil" zakonu Zakonu o pravnih naslednicah pidov (ZPNPID) in njegovim »posledicam« se je v celoti izognil belokranjski poslovnež Dari Južna, ki prek družbe Perspektiva FT lastniško obvladuje Vizijo Holding in Vizijo Holding Ena ter je hkrati tudi njun predsednik uprave. Južna je namreč obe Viziji v začetku leta 2008 preoblikoval v komanditni delniški družbi, ki ne zapadeta pod ZPNPID. Ta se namreč nanaša le na redne delniške družbe, ki so nastale s preoblikovanjem pidov. Tako niti Viziji Holding niti Viziji Holding Ena ni treba objavljati mesečnih poročil o sestavi sredstev in seznama desetih največjih naložb, kar morajo početi preostale naslednice pidov. Prav tako omenjeni družbi nista (več) uvrščeni na Ljubljansko borzo, čeprav imata skupaj več kot 4700 malih delničarjev, ki za svoje delnice ne morejo iztržiti poštene cene.
