Bruselj je razcefral slovensko ponudbo glede prodaje NLB
NatisniMedij: Delo (Aktualno) Avtorji: Peter Žerjavič Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 06. apr.. 2018
Evropska komisija dvomi, da se lahko zagotovi dolgoročna sposobnost preživetja NLB, če ne bo spremembe lastništva.
V Uradnem listu EU je bil danes objavljen javni del odločitve o začetku postopka poglobljene preiskave o novih zavezah, ki jih je Slovenija predlagala glede NLB.
Odločitev o sprožitvi preiskave je bila sicer sprejeta že januarja, a so iz nje pred objavo morali odstraniti še zaupne dele. Že na prvi pogled je očitno, da Bruselj slovenske predloge glede podaljševanja roka za prodajo na leto 2019, alternativne rešitve in končanje drugih zavez ocenjuje kot neprimerne.
Slepi skrbnik
Komisija ugotavlja, da je rok 31. december 2017 za prodajo 50 odstotkov NLB potekel. Poleg tega Slovenija do 30. novembra 2017 ni predlagala skrbnika za odprodajo, da bi se prodale tuje hčerinske družbe NLB na Balkanu.
»Da bi ugodili komisiji, so slovenski organi predlagali imenovanje 'slepega skrbnika', tako da bosta medtem korporativno upravljanje in tekoče poslovanje NLB še naprej potekali brez vmešavanja države,« pišejo v Bruslju.
Slovenija je tudi predlagala, da se vse zaveze, kakor so opredeljene v sklepu iz leta 2013 (kot je bil spremenjen s spremembo sklepa iz leta 2017), prenehajo uporabljati 31. decembra 2017 z izjemo zaveze za prodajo.
Komisija resno dvomi, da so spremenjene zaveze, ki jih je priglasila Slovenija, enakovredne zavezam, ki jih je komisija odobrila v svojem sklepu z dne 18. decembra 2013 in sklepu o spremembi z dne 11. maja 2017.
V NLB ne želijo komentirati ocene Evropske komisije, ki dvomi v sposobnost preživetja banke, če ne bo spremembe lastništva. Vodstvo banke namreč meni, da ne gre za mnenje Bruslja o finančni ustanovi, pač pa o slovenski politiki.
Povezave s spremembo lastniške strukture
Komisija opozarja, da je bil tisti del sklepa iz 2013, ki govori o sposobnosti preživetja, bistveno povezan s spremembo lastniške strukture družbe NLB. Leta 2013 so se slovenski organi resnično zavezali, da bodo odpravili vmešavanje države v tekoče poslovanje NLB. Vendar glede na spremenjene zaveze, ki jih je priglasila Slovenija, »komisija resno dvomi, da se lahko zagotovi dolgoročna sposobnost preživetja NLB, če ne bo spremembe lastništva«.
Kljub pomembni vlogi slabega korporativnega upravljanja v preteklosti Bruselj ugotavlja, da slovenski organi »celo v obdobju prestrukturiranja niso predložili prepričljivih dokazov, da so bile te težave uspešno odpravljene«. Nadalje opozarja, da je bila fluktuacija v nadzornem svetu banke v zadnjih letih zelo velika.
Komisija opozarja tudi na več pomembnih praktičnih težav, povezanih z imenovanjem slepega skrbnika. »Zdi se, da je izbira in imenovanje takega skrbnika zelo dolgotrajen postopek. Vprašanje je tudi, ali lahko slepi skrbnik, ki ga slovenski organi lahko razrešijo, če ne opravlja svojih dolžnosti v najboljšem interesu Slovenije kot delničarke, dejansko v celoti izpolnjuje zahteve svojega neodvisnega statusa.«
Komisija je tudi predhodno ugotovila, da zamuda pri prodaji delnic de facto podaljšuje obdobje prestrukturiranja, ki bi se moralo končati 31. decembra 2017. Opozarja še, da bi moralo biti obdobje prestrukturiranja v vsakem primeru čim krajše.
Ker je bilo več zavez logično povezanih z obdobjem prestrukturiranja, je komisija na prvi pogled prepričana, da bi moralo biti podaljšanje roka za prodajo vzporedno s podaljšanjem drugih zavez glede prestrukturiranja.
Nujni dodatni ukrepi
»Dejansko bo NLB dejavna na trgu za daljše obdobje, ne da bi v celoti zagotovila dolgoročno sposobnost svojega preživetja. To bi lahko povzročilo izkrivljanje konkurence, ki bi neupravičeno škodovalo konkurentom, ki niso prejeli pomoči, ali konkurentom, ki so prejeli pomoč in vestno izvajajo svoje zaveze in načrt prestrukturiranja.«
Zaradi ohranitve ravnotežja obstoječih zavez je komisija prepričana, »da bi morali slovenski organi predstaviti dodatne ukrepe za nadomestilo zaradi zamude v postopku prestrukturiranja. Na tej stopnji komisija dvomi, da je Slovenija ponudila zadostno nadomestilo za to splošno zamudo v postopku prestrukturiranja.«
Komisija se sprašuje, »ali Slovenija ne bi bila zmožna dodatno izboljšati sposobnosti preživetja NLB z znatnim skrajšanjem rokov odprodaje, z dodatnimi spremembami metod v postopku prodaje in/ali s spremembo slepega skrbnika v skrbnika za odprodajo, ki ima celotna pooblastila. Komisija prav tako meni, da bi Slovenija morda lahko proučila možnost dodatnih strukturnih ukrepov za NLB, kot so odprodaja nekaterih hčerinskih družb, omejitev novih dejavnosti in/ali drugi ukrepi glede ravnanja.«
Visoka raven slabih posojil
Omenjajo tudi, da ima NLB še vedno visoko raven slabih posojil. Opozarjajo tudi na zadeve s predlogom za imenovanje treh kandidatov za nadzorni svet NLB. Prav tako zavračajo argument Slovenije, da privatizacija NLB ne bi mogla potekati hkrati s privatizacijo Abanke, Bruselj namreč opozarja, da da bi obe privatizaciji potekali po različnih postopkih.
Zainteresirani tretje strani, denimo tekmeci NLB, imajo mesec dni časa za odziv. Nato naj bi na njihove odzive v mesecu dni odgovorila še Slovenija. Šele nato bi svojo odločitev sprejela evropska komisija.
S sedeža evropske komisije glede pogajalskega postopka sporočajo, da so v stiku s slovenskimi oblastmi.
