Delavci nasprotujejo izčlenitvi

NatisniNatisni

Medij: Delavska enotnost (Ostalo) Avtorji: T. K. Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 07. sep.. 2017 Stran: 8

Skupščina družbe Unior je sprejela odločitev o izčlenitvi turistične dejavnosti v novoustanovljeno družbo Unitur. Na pobudo Skeia je o izčlenitvi na izredni seji razpravljal svet delavcev Uniorja. Njegovi člani so iz procesnih in vsebinskih razlogov izrazili nestrinjanje z izločitvijo ter delodajalcu predlagali njeno začasno zadržanje, preko malih delničarjev pa bodo poskrbeli tudi za vložitev izpodbojne tožbe. 


Izčlenitev turistične dejavnosti iz Uniorja pomeni, da naj bi poslej Terme Zreče in turistični center Rogla na Pohorju poslovala kot samo stojno hčerinsko podjetje Uniorja z omejeno odgovornostjo. Rekreacijsko turistični center na Krvavcu, ki je prav tako v lasti Uniorja, je namreč že od prevzema njegovo hčerinsko podjetje. 

Unior, v katerem je zaposlenih nekaj več kot 2100 delavk in delavcev, je imel doslej štiri programe: tri kovinske (odkovki, ročno orodje in strojna oprema) in turističnega. Za vse omenjene programe je delniška družba pripravila tudi vizijo razvoja. V Zrečah so v preteklosti radi poudarjali, da so sinergijski učinki med kovinskimi in turističnim programom dragoceni, saj so lahko v kriznih časih za kovinsko industrijo delavce premeščali v turistično dejavnost in obratno. Ko je podjetje v zadnji krizi kljub vsemu potrebovalo posojila, pa so mu banke postavile pogoj, da mora do leta 2020 odprodati turistično dejavnost, sicer bo moral leta 2020 odplačati dodatnih pet milijonov evrov glavnice. 

Ob izčlenitvi so v Uniorju pripravili delitveno bilanco. Tako naj bi znašal osnovni kapital novega Uniorjevega turističnega podjetja Unitur, ki bi ostalo v stoodstotni lasti Uniorja, nekaj manj kot 6,5 milijona evrov, hkrati pa bi moralo novo podjetje prevzeti tudi za dobrih 15,1 milijona evrov starih finančnih obveznosti. Novo turistično podjetje naj bi nadaljevalo razvoj po v Uniorju začrtani viziji. Samo za ohranitev sedanjega stanja bi podjetje potrebovalo do leta 2020 okoli 8,9 milijona evrov sredstev za investicijsko vzdrževanje. V ta znesek pa niso všteta sredstva za nujno potrebne naložbe, brez katerih razvoja turizma na tem delu Pohorja ni mogoče pričakovati. 

Doslej je v turističnem programu Uniorja delalo okoli 370 delavk in delavcev. Vse naj bi prezaposlili v Unitur. Delavci naj bi v novo Mirko Hirci: Na pobudo Skeia je svet delavcev izrazil nasprotovanje izčlenitvi turističnega programa (Terme Zreče in Rogla) iz Uniorja ter predlagal začasno zadržanje odločitve skupščine delničarjev. hčerinsko podjetje prenesli vse pravice iz delovnega razmerja, ki jih imajo v Uniorju. Pri uveljavljanju pravic iz delovnega razmerja naj bi novi delodajalec upošteval tudi doseženo delovno dobo v Uniorju. To naj bi jim izračunaval tako, kot da do spremembe delodajalca sploh ni prišlo. V Uniturju naj bi delavci še najmanj eno leto uživali pravice, ki jih imajo po podjetniški kolektivni pogodbi v Uniorju. Do prezaposlitve pa bi prišlo avtomatično na podlagi zakona z dnem vpisa novoustanovljene družbe Unitur v sodni register. 

Zoper izčlenitev je prvi dvignil glas Sindikat kovinske in elektroindustrije (Skei) v podjetju oziroma v celjski regiji. Sekretar regijske organizacije Skei Mirko Hirci opozarja, da bi se zaradi izčlenitve 370 delavcev turističnega programa Uniorja znašlo v zelo tveganem položaju. Po njegovih besedah bi bilo za Unitur poplačilo starih prevzetih obveznosti in zagotavljanje sredstev za investicijsko vzdrževanje (pre)velik zalogaj, zato bi moralo nujno najti strateškega partnerja (beri kupca). Če ga podjetju ne bi uspelo najti, bi se mu slabo pisalo, najkrajši konec pa bi potegnili delavci. 

Hirci opozarja, da je vodstvo Uniorja že doslej intenzivno iskalo kupca za turistični program, vendar mu ga ni uspelo najti, saj na povabilo ni dobil niti ene nezavezujoče ponudbe za nakup. Če bi Unitur vendarle uspeli prodati, pa bi verjetno prišlo do reorganizacij, ki bi privedle do odpuščanja dela delavcev in zmanjšanja pravic zaposlenih. Takšne izkušnje imajo žal delavci s privatizacijami pri nas. Le malokateri kupec prinese nov kapital in nove razvojne programe. Tudi sicer se v Skeiu bojijo, da se njihovim članom, ki delajo v Uniorjevem programu turizma, slabo piše, če se bodo v teh časih na vrat na nos znašli v samostojnem turističnem podjetju s starimi obveznostmi in če bo zanje po letu dni začela veljati kolektivna pogodba za gostinstvo in turizem. 

O vseh teh in drugih stra-Kupcev za Umorjev turizem ni bilo Na podlagi določb Generalne pogodbe o finančnem prestrukturiranju s šestimi bankami je Unior poskušal s pomočjo finančnega svetovalca prvič prodati dejavnost turizma že leta 2014. Interesa potencialnih kupcev pa ni bilo, saj Unior ni prejel nobene nezavezujoče ponudbe. V drugi polovici leta 2016 je bil zaključen »market sounding« za prodajo dejavnosti z novim finančnim svetovalcem. Kontaktirani potencialni vlagatelji niso izkazali interesa za nakup. Nekateri finančni svetovalci menijo, da bi organiziranost dejavnosti turizma v okviru samostojne pravne osebe povečala možnosti za njeno prodajo. Uprava delniške družbe Unior in finančni svetovalec ocenjujeta, da bi izčlenitev dejavnosti turizma pozitivno vplivala na postopno stroškovno optimizacijo poslovanja tako novoustanovljene družbe Unitur kot skupine Unior v celoti. Ta ocena je najmočnejši argument za izčlenitev novih bi se po besedah Hircija lahko pogovorili in skupno poiskali primerne rešitve, če bi vodstvo Uniorja ubralo za izčlenitev pravo pot. Tako pa, kot pravi Hirci, delavcev niso ustrezno informirali in se z njimi posvetovali, kar terja zakon. Res je, da je vodstvo Uniorja z nameravano izčlenitvijo seznanilo predsednika sveta delavcev, vendar pa se z delavci ni posvetovalo na seji sveta delavcev. Kot opozarja Hirci, ne gre za golo formalnost, saj je realnost takšna, da je delavce v Uniorju težko informirati, še težje pa se je z njimi posvetovati, saj so (po)razdeljeni med štiri sindikate. Vendar pa bi moral delodajalec to upoštevati in izpeljati postopke, kot veleva zakon. 

Kot pravi Hirci, bo leta 2019 minilo sto let, odkar so delavke in delavci na južnih pobočjih Pohorja začeli skupaj graditi Unior, v katerem delajo cele družine. Moški delajo pretežno v kovinskih programih, ženske pa v turističnih. Enkrat so eni pomagali drugim, drugič pa je bilo obratno. Podjetje je zraslo s sinergijo vseh. V Skeiu so prepričani, da izčlenitev zato ne more dolgoročno nikomur od ljudi na obronkih in pod obronki Pohorja prinesti nič dobrega. Predpostavlja, da bi lahko edino korist od takšne reorganizacije in izčlenitve programa turizma imeli samo trgovci s kapitalom, ki iščejo svoje trenutne koristi. Verjetno upajo, da bodo Unior, ki se je znašal na seznamu petnajstih državnih podjetij za prodajo, lažje prodali brez turističnih programov, kaj bo z delavci, pa jim je malo mar. 

Zato je Hirci že poslal pismo lastnikom Uniorja in vladi, saj ima največji lastniški delež v Uniorju Slovenski državni holding (SDH), med lastniki pa so tudi Kapitalska družba, zavarovalnica Triglav, skladi in še nekateri, pa tudi mali delničarji. Med njimi je največ nekdanjih in sedanjih delavcev, skupaj pa razpolagajo z okoli 8,5 odstotka delnic. 

Hirci upa, da bodo odgovorni sprejeli predlog za začasno zadržanje odločitve o izčlenitvi programa turizma, da bodo lahko o vsem celovito informirali delavce ter se mirno pogovorili. Če po zadržanju odločitve ne bi našli skupnega jezika, jih po zakonu čaka arbitraža. Sicer pa nekateri mali delničarji napovedujejo izpodbojno tožbo. V tem primeru bo o izčlenitvi zadnjo besedo imelo sodišče.

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.