Tajkun iz Agropopa

NatisniNatisni

Medij: Reporter Avtorji: Biščak Jože Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 30. 12. 2013 Stran: 55

»Hodil sem po zemlji naši, srečal dobre sem ljudi, skromni, majhni, a pošteni, to smo mi,« je z Agropopom pred četrt stoletja prepeval Leopold (Polde) Poljanšek. Slovenci so se medtem osamosvojili, večina je ostala majhnih, skromnih, a poštenih, Poljanšek, danes predsednik uprave Velane in lastnik številnih podjetij, med drugim mariborskega Marlesa, pa je kot (pidovski) tajkun neovirano pustošil po Sloveniji. Do letos. Tudi na njegova vrata so namreč potrkali kriminalisti.


Bilo je v začetku poletja, ko so se preiskovalci na podlagi prijave izpred dveh let odločili, da v hišnih preiskavah najdejo potrebno dokumentacijo in dokaze o oškodovanju ljubljanske družbe D Naložbe. Bili so v Velani, Marlesu, na Ljubljanski cesti 47 v Domžalah, kjer imajo med drugim sedež podjetja Boleta, Rovanova in Spira Pet, ter na vrhu stanovanjskega bloka v Glavarjevi rezidenci za Bežigradom v Ljubljani. V slednji ima naslov stalnega prebivališča Leopold Poljanšek, naštetim družbam pa je skupno to, da so povezana z nekdanjim saksofonistom in kitaristom Agropopa. In kriminalisti so imeli kaj videti. Med drugim naj bi našli več kot deset štampiljk podjetij in dokumentacijo o njihovem plačilnem prometu. Za te družbe je Poljanšek (pred leti) trdil, da z njimi nikakor ni povezan.

Molk vpletenih

 

»V predkazenskem postopku je bilo opravljenih več hišnih preiskav,« je naše informacije potrdil Vinko Stojnšek, predstavnik za odnose z javnostjo pri Policijski upravi (PU) Ljubljana, in dodal, da podatkov o fizičnih osebah zaradi določil o varstvu osebnih podatkov policija ne more dati, lahko pa potrdijo, da so »kriminalisti PU Ljubljana septembra 2013 podali kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 244. členu KZ-L« Kazenska ovadba je bila podana zoper dve osebi, skupna materialna škoda pa je znašala okoli 270.000 evrov.

Ovadba se nanaša na oškodovanje D Naložb, ki so danes v stečaju, podana pa naj bi bila zoper Leopolda Poljanska in njegovega tesnega sodelavca Zdravka Sankoviča, prvega direktorja družbe. Oba sta največkrat omenjena v prijavi, ki jo je policiji predal zadnji direktor D Naložb Danilo Peteh. »Zadeve ne želim pojasnjevati,« je za Reporter povedal Peteh. Poklicali smo tudi Poljanska, kije dejal: »Tega ne bom komentiral« Na dodatno vprašanje, ali to pomeni, da ne zanika hišnih preiskav in prijave, je na kratko odgovoril: »O tem ne bom dajal izjav.« Vsi vpleteni so se zavili v molk, zadeva pa ima daljšo brado in je tipična tajkunska zgodba, ki bo epilog očitno (vsaj delno) dobila na sodišču.

Leopold Poljanšek, soustanovitelj turbofolk skupine Agropop, enega najbolj priljubljenih slovenskih bendov v osemdesetih in devetdesetih letih, je bil tudi eden prvih slovenskih borznih posrednikov. Od nekdaj je bil ambiciozen in podjeten, se diplomiranega ekonomista spominjajo prijatelji, a pravijo, da je pri tem tudi pretiraval. In kot se spodobi za pidovske tajkune, ki so z nepreglednimi transakcijami in ob podpori navidezno nepovezanih družb prevzemali podjetja, jih izčrpavali, da so na koncu praznih rok ostali mali delničarji, sami pa so si nakopičili bogastvo, je bil tudi Poljanšek zaradi skrivanja lastništva dolgo uganka.

Družba za prevaro delničarjev

D Holding (predhodnik D Naložb) je leta 2004 nastal z delitvijo družbe NK 2 Naložbe (te so nastale iz pida Nika 2). Direktor je bil Leopold Poljanšek, tudi ustanovitelj družbe Boleta, ki je že konec istega leta objavila prevzemno ponudbo za holding, prevzem je bil uspešen. Holding je v začetku leta 2005 začel kotirati na prostem trgu ljubljanske borze (začetni tečaj je bil 1,15 evra na delnico), vendar so ga iz kotacije po treh mesecih izključili (tečaj delnice je v tem času padel na 0,98 evra), saj družba ni pridobila dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). V tistem času si je po podatkih Klirinško depotne družbe (KDD) delnice lastilo nekaj manj kot štiri tisoč delničarjev.

Nato se je začelo. Z oddelitvijo dela premoženja D Holdinga, ki je bilo izvedeno v začetku septembra leta 2006, je nastala družba D Naložbe. Nanjo so prešli mali delničarji, preostalo premoženje, ki je bilo tudi nekaj vredno, je prešlo na družbo Spira Pet (lastnik Leopold Poljanšek), ki se je kmalu preoblikovala v d. o. o., zato da družbi kot pravnemu nasledniku pida ne bi bilo potrebno kotirati na borzi, kot je določal zakon o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb. Direktor D Naložb je postal Zdravko Sankovič, lastnik in direktor več družb, danes pa med drugim tudi tajnik Golf kluba Arboretum (je tudi pooblaščenec v podjetju Rod, katerega lastnika sta fanez Narat in Aleš Ocepek, direktor Arboretuma Volčji Potok). V času njegovega vodenja naj bi družba izpeljala kar precej škodljivih poslov, poslovala pa je izključno s pravnimi in fizičnimi osebami, ki so blizu Leopoldu Poljanšku ali so z njim povezani. V prijavi Danilo Peteh navaja družbe Rod, Gostinstvo Žalec, Fistco, Slosvs, Katena, Niton, Hidropin, Alvitius, Laos, Ratronik, Velo, Velo Nepremičnine, Kfin, VGP Drava Ptuj, Matraj, IMP Tehnomont, Vikont in Marles, ki ga prav tako obvladuje Leopold Poljanšek. Marles je bil tudi največji začetni lastnik D Naložb, hkrati so imele D Naložbe v Marlesu skoraj 20-odstotni delež. To je bila edina naložba, ki je bila kaj vredna.

Izkoriščena Šerbi

Zdravko Sankovič je kmalu po nastopu mandata začel nakupovati in prodajati. Sporen naj bi bil nakup 40,14-odstot nega deleža družbe Gostinstvo Žalec za 415 tisoč evrov od družbe Niton, 48-odstotnega deleža v IMP Tehnomontu za 155 tisoč evrov od družbe Laos in menjava 17.300 delnic družbe K-fin z Gostinstvom Žalec za delnice Marlesa v vrednosti 130 tisoč evrov. Seveda se je kmalu izkazalo, da gre za izjemno slabe nakupe, saj je K-fin sedaj v stečaju, Gostinstvo Žalec v likvidaciji, IMP Tehnomont pa je brez prihodkov. Tudi prodajalec Niton (lastniki so K-fin, IMP Tehnomont, Gostinstvo Žalec in Slosvs) je v likvidaciji, Laos, ki ga obvladuje Poljanšek, pa še vedno posluje.

Vse to-je kmalu spoznal Danilo Peteh, ki je leta 2008 postal direktor D Naložb. Takoj je za nekaj več kot 315 tisoč evrov oslabil prevrednotene naložbe, za K-fin pa je ugotovil, da nima nikakršne vrednosti. Pri K-finu je bila nekaj časa direktorica Barbara Serbec, ki je kot Šerbi s Poljanškom ustanovila skupino Agropop. Bila je samo slamnata pooblaščenka, saj je kot direktorica le podpisovala dokumente, ki so ji jih dostavljali Poljanšek in njegovi sluge, piše v prijavi. Kasneje je bila slovenska javnost zelo razžaloščena zaradi informacij o težkem finančnem in zdravstvenem stanju nekdanje pevke Agropopa. Šerbi je zaradi sladkorne bolezni izgubila stopalo leve noge. Po objavi v medijih so njeni nekdanji prijatelji pripravljali dobrodelni koncert, ki pa je bil zaradi premalo prodanih vstopnic odpovedan. Ob pomoči različnih organizacij so zbrali 2.000 evrov, dobila je računalnik in oddih v zdravilišču. Nastopila je na nacionalni televiziji, prišel je celo Poljanšek. Kmalu je spet utonila v pozabo, Polde pa se je znašel na lestvici najbogatejših Slovencev. Njeni znanci mu še danes zamerijo, da ji ni bolj pomagal, če jo je že izkoriščal. Med njenim direktorovanjem je bil prokurist K-fina Zdravko Sankovič. Podobna zgodba je bila tudi v podjetjih VGP Drava Ptuj (lastnik je bila celo država), Velo in Velo nepremičnine, ki so prav tako kupovali ničvredne delnice K-fina.

Zaradi vsega tega je Danilo Peteh konec leta 2010 predlagal stečaj D Naložb. V predlogu ljubljanskemu okrožnemu sodišču je pojasnil, da visokih stroškov poslovanja ni mogoče kriti z minimalnimi prihodki. Krive so omenjene tri naložbe, »saj je bilo verjetno že ob nakupu jasno, da navedenih naložb sploh ne bo mogoče prodati ali pa bo ob prodaji realizirana velika izguba«. Leta 2011 pa je policiji podal prijavo, v kateri je tudi predlagal pregled vseh preknjižb, ki so bile od leta 2006 opravljene z delnicami K-fina.


Poljanšek tudi pod lupo EU

Leopold Poljanšek se je zaradi nameravane gradnje stanovanjskega naselja na robu varovalnega gozda Češeniške gmajne blizu Rov pri Radomljah znašel pod drobnogledom Evropske komisije. Leta 1998 občina Domžale na sporni parceli ni izkoristila predkupne pravice (čeprav je že šest let prej začela postopke za zavarovanje Jeseniških gmajn), ampak jo je prepustila podjetju Rod (v lasti Aleša Ocepka in Janeza Narata), ta pa jo je leta 2004 kot zazidljivo preprodalo podjetju Rovanova (lastnik Leopold Poljanšek). Občina Domžale se je z gradnjo naselja strinjala, krajani pa ne. Oblikovali so civilno iniciativo in se pritožili Evropski komisiji, naj ugotovi, ali so bile pri pripravi načrta za zazidavo stanovanjskega naselja znotraj varovanega območja Natura 2000 Prevoje kršene evropske habitatne in zaščitne direktive. EU je dala iniciativi prav, država mora zdaj še enkrat preveriti projekt. »Zadeva še ni končana,« nam je povedal Branko Murko, eden vidnejših članov civilne iniciative in dodal, da se z mnenjem Komisije zdaj ukvarjajo strokovnjaki na SAZU.

Zanimivo je, da je leta 2003 na tej parceli (in v okolici) Češeniških gmajn nekdo namerno podtaknil več požarov. Več kot 300 gasilcev se je s helikopterjem borilo z ognjenimi zublji, ki so divjali na 17 hektarjih gozdne površine. Storilca je policija prijela, pravi razlogi za požig pa prebivalcem Rov niso bili nikoli pojasnjeni. Jasno je: če bi gozd pogorel, ovir za gradnjo ne bi bilo več. »Marsikaj se je govorilo, ampak pomembno je, da si je gozd opomogel,« je dejal Branko Murko.


Poslovanje s Cipra

Med tem mreženjem in oškodovanjem malih delničarjev je agropopovec Polde postal direktor Velane, ki jo obvladujejo z njim povezane družbe. Nekdaj ugledna tovarna zaves posluje z milijonsko izgubo, znižujejo pa se tudi sredstva in kapital. Z izigravanjem prevzemne zakonodaje in skrivanjem pravega lastništva družb je Poljanšek konec prejšnjega desetletja prišel tudi do lastništva mariborskega Marlesa, katerega naložbe (Marles hiše Maribor, ki skupini Marles prinese največ prihodkov) je takoj po prevzemu začel (raz) prodajati. Kupci so bile seveda družbe, ki so z njim povezane. Takrat je za medije dejal, da so bile vse prodaje kljub krizi realizirane z dobički, da ni bil nihče oškodovan, da si prevzemne zakonodaje ni on izmislil, nazaj v Slovenijo pa je iz davčnih oaz preselil tudi velik del premoženja.

Tako je leta 2010 iz ciprskega holdinga Cercia na družbo Niton prenesel skoraj devet odstotkov družbe Velo in pet odstotkov Vela nepremičnine, 23-odstotni delež VGP Drave Ptuj pa je Cercia prodala družbi Fistco, ki je bila uradno v lasti Andraža Sankoviča, sina Zdravka Sankoviča in direktorja Gostinstva Žalec, ki ga je obvladoval Poljanšek. Premetavanje naložb se s tem ni končalo. Niton je kmalu prodal Velo in Velo nepremičnine Marlesu, sam pa končal v likvidaciji. To je bila sicer tipična družba, ki je Poljanšku služila kot delniško »parkirišče«. Podobne družbe, ki sploh nimajo prihodkov (ali pa minimalne) in jih obvladuje Poljanškov krog, sta bili Katena in Ratronik (ne delujeta več), od delujočih pa so Slosvs, Argot, Matraj in druge. Po vsej verjetnosti bodo tudi te prej ali slej končale v likvidaciji.

Težave stečajne upraviteljice

Velike težave ima s stečajem D Naložb stečajna upraviteljica Branka Remškar. Na stečajnem računu je nekaj več kot deset tisoč evrov, o dveh finančnih naložbah (40,14-odstotni delež v Gostinstvu Žalec v likvidaciji in 48-odstotni delež v IMP Tehnomontu) pa je v zadnjem poročilu ljubljanskemu okrožnemu sodišču konec oktobra zapisala: »Navedeni naložbi sta povsem nelikvidni in praktično brez vrednosti. Gre za deleža v zaprtih družbah z omejeno odgovornostjo, katerih drugi družbeniki so povezane osebe, ki izhajajo iz bivšega pida D Holding.«

Okrožnemu sodišču je tudi potožila, da ji likvidacijski upravitelj Gostinstva Žalec ne pošlje poročila. To je povsem razumljivo. Likvidacijski upravitelj je namreč družba Vela Nina, ki prek družb Globelink, Novec, Matraj in Slosys spada pravzaprav v krog Leopolda Poljanska. Prav tako ji poročila ne pošlje družba IMP Tehnomont (med lastniki je tudi Gostinstvo Žalec), ki sploh nima več odprtega transakcijskega računa. Leopold Poljanšek tako z likvidacijami in stečaji nekaterih družb, ki spadajo v njegov krog, neovirano briše sledi. Skrivati lastništva mu očitno ni več treba, čeprav bodo zadnjo besedo očitno rekli policisti in sodišča.

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.