Bivša uprava se (še) mora bati tožb
NatisniMedij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 04. 12. 2012
Številke v bilancah Probanke so rdeče, navkljub temačnim obetom pa predsednik uprave Bogomir Kos optimistično zre v prihodnost. V prvi polovici leta 2013 naj bi izpeljali 30-milijonsko dokapitalizacijo.
Ko je časnik Večer objavil seznam njenih največjih dolžnikov, se uprava Probanke ni obotavljala in je nemudoma vložila kazensko ovadbo zoper neznanega storilca zaradi izdaje bančne tajnosti. V zvezi z morebitnimi odškodninskimi ukrepi zoper bivše vodstvo pa so v Probanki mnogo bolj previdni. »Če bi delali samo nekaj počez, bi banki le škodili,« je dejal Bogomir Kos, predsednik uprave Probanke. Bivša predsednica uprave Romana Pajenk redno hodi v upravno poslopje, uradno kot komitentka, nekdanja članica uprave Milana Lah pa je v banki še vedno zaposlena.
Probanka je v prvih treh četrtletjih ustvarila 30 milijonov evrov izgube, od tega večino prav v zadnjem četrtletju, ko je dolgoletno predsednico uprave zamenjal Kos. V prvih treh četrtletjih je morala Probanka oblikovati za skoraj 37 milijonov evrov rezervacij oziroma štirikrat več kot v enakem lanskem obdobju. Poleg slabih posojil so morali v banki oslabiti tudi naložbe v delnice Pivovarne Laško in Perutnine Ptuj. Kapital Probanke se je tako samo letos znižal za četrtino, količnik najbolj kakovostnega kapitala (Core Tier 1) pa na 6,7 odstotka. Kos je optimistično prepričan, da bodo lahko v prvi polovici prihodnjega leta izpeljali dokapitalizacijo. Približno 30 milijonov evrov naj bi vplačale finančne gospodarske institucije, ki jih bodo najprej iskali v sosednjih državah in zunaj evrskega območja. »Mogoče pa so tudi kombinacije znotraj Slovenije,« je dodal Kos.
K znižanju bilančne vsote za četrt milijarde evrov je poleg oslabitev pripomoglo tudi znižanje obsega posojil za 65 milijonov evrov. Toda na drugi strani so se depoziti nebančnih strank znižali za desetino, na 607 milijonov evrov. Če so se depoziti gospodinjstev znižali za vsega odstotek, na 259 milijonov evrov, so se so depoziti podjetij in države znižali za četrtino oziroma za slabih 90 milijonov evrov. »V vseh sektorjih se je začelo trošenje denarnih rezerv,« je znižanje komentiral Kos in dodal, da je ves bančni sektor v enem letu povečal neto terjatve do države za 2,5 milijarde evrov. »To pritiska na financiranje podjetij, in ker ne dobijo dovolj kreditov, začnejo zniževati prihranke.« Sicer pa sedanje razmere v bančništvu Kosa spominjajo na obdobje iz začetka 80. let prejšnjega stoletja, ko je padla zamisel o ukinitvi bank in vzpostavitvi kreditno-depozitnih odnosov. »Če bo šlo tako naprej, bo v kapitalizmu uspelo to, kar ni uspelo Kardelju in Albrehtu,« je bil ironičen Kos.
