Istrabenz Petrolu “požrl" 190 milijonov evrov
NatisniMedij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 07. 04. 2012 Stran: 7
Istrabenz Petrolu "požrl 190 milijonov evrov
Petrol želi na področju naftnih derivatov v Sloveniji zadržati okrog 58-odstotni tržni delež, čeprav ob družbi OMV na naš trg vse bolj odločno vstopajo MOL, Mercatorjev Maxen in prek Hoferja avstrijski FreeEnergyTrading
Vse nedavne akvizicije so prispevale k poslovnemu rezultatu Petrola relativno malo, namreč okrog dva milijona evrov od lanskoletnih 116 milijonov evrov EBITDA," je na včerajšnji tiskovni konferenci v Ljubljani pojasnilo vodstvo Petrola s predsednikom uprave mag. Tomažem Berločnikom na čelu. Lani je sicer skupina Petrol beležila 3,3 milijarde evrov čistih prodajnih prihodkov, kar je največ med vsemi slovenskimi podjetji in 17 odstotkov več kot predlani. Čistega dobička (52,3 milijona evrov) pa je bilo celo za 48 odstotkov več kot predlani, pri čemer so imeli za dobrih 28 milijonov evrov slabitev (od tega zgolj pri naložbi v koprski Istrabenz za 23,2 milijona evrov), a so z nakupi določenih podjetjih dosegli tudi za 42 milijonov evrov pozitivnih finančnih učinkov, od tega dobrih 40 milijonov evrov z nakupom Istrabenzovega deleža v Instalaciji. Za dobrih enajst odstotkov, na 3897 ljudi, se je v Petrolu povečalo tudi število zaposlenih.
Podrobno spremljajo konkurente
Prvi mož Petrola Tomaž Berločnik je bil z lanskimi poslovnimi rezultati Petrola vidno zadovoljen, dasiravno je omenil, da so jim slabitve zaradi nakupa približno tretjinskega deleža v koprskem Istrabenzu v zadnjih štirih letih odnesle skorajda neverjetnih 190 milijonov evrov. Še zdaj jim letno plačilo bančnih obresti iz tega naslova odnese enajst do dvanajst milijonov evrov, kar jim dodatno poslabšuje tekoči rezultat. Tudi zato so z lanskim letom naložbo v Istrabenz ovrednotili na 0,1 evra, a v zadnjem objavljenem poročilu je Istrabenz izkazoval 1,5 milijona evrov pozitivnega kapitala, s čimer bi bil Petrolov delež vreden približno pol milijona evrov. Do konca leta 2013 je po Berločnikovih besedah Istrabenz, ki je v postopku prisilne poravnave, tudi na varnem, kar se tiče poravnave njegovih terjatev upnikom.
Na področju prodaje naftnih derivatov ima Petrol s 314 bencinskimi servisi v Sloveniji- 58-odstotni tržni delež, kakršnega želi zadržati tudi v prihodnjih letih. Na Večerovo vprašanje, kako ocenjuje, da Petrol ob družbi (FPA) OMV dobiva močno konkurenco tudi v Molu in Mercatorjevem Maxenu, odgovarja: "Podrobno spremljamo agresivni vstop madžarskega Mola prek nakupa Tuševih črpalk na slovenski trg in podpiramo, da dobi Slovenija na tem področju še tretjega večjega igralca.
Mercatorjev model bencinskih črpalk brez osebja in s plačilom na kartice pa je drugačen in zagotovo si bo tudi njihova družba odtrgala določen delež na trgu. Pred dvema dnevoma pa je bilo najavljeno, da s podobnim modelom prek Hoferja z bencinskimi črpalkami na slovenski trg vstopa še avstrijska družba Free Energv Trading (slednja je bila do zdaj dejavna s 30 črpalkami le v Avstriji, op. a.)," je dejal Berločnik in dodal, da se bodo še bolj usmerjali v dopolnilne dejavnosti (dobrim 25 tisoč gospodinjstvom že dobavljajo električno energijo), ob veleprodaji in maloprodaji na trgih jugovzhodne Evrope (na Hrvaškem, v BiH, Srbiji, Črni gori in na Kosovu imajo 140 bencinskih črpalk) pa že začenjajo z veleprodajo odločneje nastopati tudi na bližnjih trgih Evropske unije, v Italiji, Avstriji, na Madžarskem, Češkem in Slovaškem.
Redna skupščina delničarjev Petrola bo letos sicer 24. maja, na njej pa bo predlagano, da se delničarjem izplača 8,25 evra bruto dividende na delnico (lani 7,5 evra). Namesto Žige Debeljaka, predsednika uprave Mercatorja v odstopu, ki je odstopil tudi iz nadzornega sveta Petrola, pa je v nadzorni svet za slabo leto dni s strani obstoječega Petrolovega nadzornega sveta zdaj predlagana Andreja Kert, ki je sicer zaposlena na delovnem mestu glavnega tajnika ljubljanske univerze, drugače pa je tudi predsednica v nadzornem svetu SID banke. Vodstvo Petrola je še povedalo, da bo najkasneje v dveh tednih zaključen nakup srbske družbe Beogas, sprva 85-odstotnega lastniškega deleža s kasnejšo možnostjo nakupa preostalih 15 odstotkov lastništva. Za nakupe deležev podjetij so lani v Petrolu plačali 20 milijonov evrov, za že opravljene akvizicije, kamor ni vštet Beogas, pa bodo letos morali odšteti še 52 milijonov evrov.
Višje cene naftnih derivatov ne zvišujejo dobička
V Petrolu so pojasnili, da imajo fiksno maržo 8 evrskih centov na liter prodanega naftnega derivata, in z višjimi cenami imajo le višje stroške financiranja kupljenega nabavljenega blaga, hkrati pa so višje tudi recimo bančne provizije, ki so vezane na znesek prodaje. Zatorej je zmotno prepričanje, da z višjimi cenami naftnih derivatov v Petrolu zaslužijo več. Morda se tudi v relativno nizkih maržah skriva odgovor, zakaj ni v Sloveniji več tujih naftnih družb.
Čez 4 leta 91 miljionov dobička
Za letos v Petrolu na ravni skupine načrtujejo 127 milijonov evrov EBITDA, v letu 2016 pa že 177 milijonov evrov. Letos lnaj bi v Petrolu beležili že 3,8 milijarde evrov prihodkov, čez štiri leta pa celo 4,6 milijarde evrov. Letos naj bi bilo na ravni skupine 57 milijonov evrov čistega dobička, v letu 2016 pa že 91 milijonov evrov. Dodati je treba, da do zdaj v poslovne rezultate še ni bila vključena družba Gen-I, svoje pa naj bi k boljšemu poslovanju prispeval dvig donosnosti poslovanja na trgih jugovzhodne Evrope. Tudi zaradi teh načrtov in že doseženega poslovanja, je včeraj Tomaž Berločnik, ki sicer ni lastnik delnic Petrola, te ocenil za podcenjene. Dokler ima Petrol številne strateške povezave na nabavnem področju, po Berločnikovih besedah niti ne potrebuje (tujega) strateškega partnerja.
