Državnim lastnikom grozi odvzem glasov
NatisniMedij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 01. 02. 2012 Stran: 3
Prevzemna zakonodaja Glasovalne pravice negotove v devetih družbah - Povišanje prevzemnega praga na 33 odstotkov?
Ljubjana - Državni lastniki utegnejo ostati brez glasovalnih pravic v pomembnih podjetjih: Zavarovalnici Triglav, Novi Kreditni banki Maribor, Savi, Krki, Abanki, Petrolu, Savi Re, Aerodromu in Telekomu Slovenije. To vprašanje bo, kot kaže, ena prvih nalog nove vlade.
Vlada v odhajanju v pred kratkim sprejeti noveli zakona o prevzemih ni niti poskusila rešiti vprašanja kršenja prevzemne zakonodaje državnih lastnikov v omenjenih primerih, predlagani amandma strank PS in SD, ki naj bi to zadrego odpravil, je nova koalicija zavrnila. PS in SD sta namreč predlagali, da dvoodstotno preseganje prevzemnega praga ne bi nujno pomenilo kršenja prevzemne zakonodaje, če ne bi šlo za namen prevzema podjetja, o tem pa bi presojala Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP).
Greh državnih lastnikov v omenjenih devetih družbah sega v leto 2007. Takrat, torej za časa prejšnje Janševe vlade, so nekatera državna podjetja malenkostno povečala deleže v teh družbah. S tem pa izjema za preseganje prevzemnega praga, ki je veljala glede zatečenega deleža, ni več veljala. ATVP je lani od njih zaradi preseganja prevzemnega praga zahteval objavo prevzemne ponudbe ali zmanjšanje deleža pod 25 odstotkov in jim odvzel glasovalne pravice. Prejšnji državni zbor je zato naknadno sprejel avtentično razlago zakona o prevzemnih, po kateri država v tem primeru ni bila zavezana k prevzemu in je ohranila glasovalne pravice, vendar je ustavno sodišče to konec lanskega leta razveljavilo.
Glavni bodo zasebni lastniki
ATVP tako zdaj znova vodi postopke v zvezi z državnimi lastniki v devetih družbah, saj so se nekateri lastniški med tem spremenili. Če bo ugotovil kršenje prevzemne zakonodaje, jim glasovalne pravice lahko znova zamrzne - vse dokler ne objavijo prevzemne ponudbe ali zmanjšajo deleže pod 25 odstotkov.
Če bodo država in z njo povezani lastniki v teh družbah res ostali brez glasovalnih pravic, bodo sorazmerno več glasov dobili zasebni lastniki (v tabeli navajamo tri največje). V Petrolu bi tako, denimo, največ glasovalnih pravic dobil Vizija holding Darija južne. V Zavarovalnici Triglav eden od ciprskih skladov in NFD1, investicijski sklad, ki bi potem postal tudi eden večjih delničarjev NKBM. Družbam iz kroga NFD bi poleg Merkurja in PSL storitev pripadla večina glasov v kranjski Savi, ki bi imela največ glasov v Abanki.
Prisluhnili le SD in NSi
Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod) že nekaj časa opozarjajo na ta problem, ki ga niso zakrivili sami. Po njihovih ocenah bi država za prevzem vseh teh družb potrebovala 4,7 milijarde evrov, s prisilno odprodajo deležev pod 25 odstotkov pa da bi iztržili nizko ceno. AUKN je zato vsem novim parlamentarnim strankam že poslal poziv za sestanek na temo zakona o prevzemih, a so jih doslej sprejeli le dve - SD in NSi.
Poslanec SDS Marko Pogačnik je za Delo pojasnil, da so predlagani rešitvi strank SD in PS nasprotovali, ker da se tako obsežnega problema ne da rešiti z enim amandmajem, poleg tega bi to zaradi nestrinjanja ATVP znova lahko končalo na ustavnem sodišču. Opozarja pa, da bo rešitev vprašanja glasovalnih pravic ena od prednostnih nalog nove vlade. Pogačnik pojasnjuje, da bo treba doseči konsenz vseh deležnikov. Kakšna rešitev bi lahko privedla do soglasja, še ni znal povedati.
Dvig prevzemnega praga Tudi
Dagmar Komar, predsednica uprave AUKN, je pred kratkim za Delo povedala, da bi si želeli o tem vprašanju pogovarjati skupaj z ATVP. Direktor ATVP Damjan Žugelj pravi, da so se o rešitvah pripravljeni pogovarjati, da pa rešitev, kakršnakoli že bo, ne more veljati za nazaj: kaznovani lastniki bi torej morali družbo prevzeti ali znižati delež pod 25 odstotkov.
Že nekaj časa se kot možnost omenja tudi dvig prevzemnega praga. Žugelj to potrjuje, menda bo ATVP že v kratkem predlagal dvig s sedanjih 25 odstotkov na 33. Prvi namen tega je, pravi, spodbuditi kapitalski trg, in ne reševati državne lastnike. Sicer pa bi dvig prevzemnega praga državo in z njo povezane lastnike rešil le v dveh od devetih podjetjih, v drugih primerih je »državni sveženj« višji. Novela zakona o prevzemih še določa, da upniki, ki ob finančnem prestrukturiranju podjetja presežejo prevzemni prag, niso dolžni dati prevzemne ponudbe. Prav tako je ni treba objaviti banki, ki je prevzemni prag pridobila z zasegom delnic iz zavarovanja, vendar za te deleže banka ne sme uresničevati glasovalnih pravic.
To določilo pa po Žugljevem pojasnilu ne rešuje primera Pivovarne Laško, kjer je ATVP zaradi usklajenega delovanja odvzel glasove NLB in Banki Celje.
