V Alposu optimistični
NatisniMedij: Šentjurčan Avtorji: VE. T. Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 24. 12. 2010 Stran: 8
Šentjursko podjetje Alpos, kije v postopku prisilne poravnave in bankam ter drugim upnikom dolguje 213 milijonov evrov, je v začetku decembra oddalo spremembo programa finančnega prestrukturiranja. Ta naj bi vzpostavil novo lastniško strukturo podjetja, v kateri ima zdaj največji delež družba ArcelorMittal iz Ostrave, petinska deleža pa imata Benkol Establishment in Hypo Alpe-Adria-Bank. Če bo novi načrt finančne reorganizacije v okviru prisilne poravnave sprejet, bodo nove lastnice Alposa postale banke upnice z 80-odstotnim deležem, 20-odstotna lastnica pa bo Slovenska industrija jekla. Kot je povedal član uprave in direktor financ Rado Marot, pričakujejo postopek glasovanja o prisilni poravnavi v začetku naslednjega leta.
Upajo na dogovor bank upnic
Uprava šentjurskega podjetja Alpos je v začetku decembra na svoji spletni strani objavila obvestilo, da so v postopku prisilne poravnave pravočasno oddali spremembo programa finančnega prestrukturiranja skupaj z drugimi potrebnimi sklepi, v katerem je predvideno, da bodo navadni upniki poplačani bolje kot v osnovnem programu. Poplačilo navadnih upnikov se predvideva v 55-tih odstotkih, kar pomeni, da bo pretežni del upnikov dobil poplačano terjatev glede na obliko in kvaliteto zavarovanja ter razvrstitev (ločitveni ali navadni upniki) v skupni višini več kot 70 odstotkov.
Član uprave Alposa in direktor financ Rado Marot je povedal, da so največje upnice, ki so pripravljene Alpos tudi dokapitalizirati banke Nova ljubljanska banka, Nova kreditna banka Maribor, Abanka Vipa, Factor banka, Probanka in še nekaj manjših bank. V upravi upajo, da bodo omenjene banke dosegle ustrezen dogovor s Slovensko industrijo jekla, d. d. (SIJ) in da bodo tako vsi skupaj izglasovali prisilno poravnavo. Marot je dejal, da so banke pripravljene reprogramirati vse obveznosti Alposa za obdobje 13 let z dvoletnim moratorijem in hkrati znižati obrestno mero, kar bi Alpos razbremenilo stroškov financiranja na letnem nivoju za okoli šest milijonov evrov, prav tako pa preko strateškega poslovnega partnerja zagotoviti obratna sredstva v višini 15 milijonov evrov. »Pod takimi pogoji in projekcijami, ki so zapisane v Načrtu finančnega prestrukturiranja oz. v njegovi zadnji dopolnitvi, bi Alpos lahko posloval pozitivno in izpolnjeval vse predvidene obveznosti do bank in dobaviteljev,« je poudaril Marot. Izjavil je, da postopek glasovanja o prisilni poravnavi po zakonu vodi sodišče in še ni stekel, njegov začetek pa pričakujejo v začetku leta 2011.
Nova lastniška struktura Alposa
Dopolnjen načrt finančne reorganizacije naj bi vzpostavil tudi novo lastniško strukturo Alposa, ki sojo po besedah Marota predvidele vse največje banke upnice. »SIJ naj bi imela 19,9 odstotkov delnic, vse prej navedene banke pa naj bi imele vsaka po 1 6,02 odstotka delnic,« je povedal Marot. Kot je delal, spremembo upnikov v lastnike omogočajo zadnje spremembe določil 199.a člena zakona o finančnem poslovanju, na katere so se oprli v Alposu, smiselno pa so uporabili tudi določila zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki govorijo o povečanju osnovnega kapitala družbe.
Ob uspešno izpeljani prisilni poravnavi se bo po besedah Marota v naslednjih mesecih poslovanje podjetja postopoma normaliziralo predvsem na področju metalurgije - proizvodnje cevi in razreza pločevine. To bo po njegovem mnenju imelo tudi pozitiven vpliv na poslovanje ostalih hčerinskih družb nemetalurških dejavnosti. »Načrt poslovanja za celotno predvideno obdobje je razviden iz Dopolnitve načrta finančnega prestrukturiranja, ki je javno objavljen na spletni strani AJPES. Na področju cevarstva predvideva preusmerjanje v področje izdelave nerjavnih cevi, za kar bi v prvi fazi posodobili obstoječo tehnologijo, v drugi polovici leta 2012 pa je predvidena tudi investicija v novo cevarsko linijo za nerjavne cevi,« je dejal Marot. Dodal je, da ta produkt prinaša precej višjo dodano vrednost, poleg tehnoloških posodobitev in investicij pa zahteva tudi ustrezno tržno aktivnost ter kadrovsko usposobljenost, za kar v Alposu po besedah Marota obstaja dovolj pripravljenosti, energije in temeljnega znanja.
