NLB ne namerava vračati provizij vsem
NatisniMedij: Delo Avtorji: Celin Mateja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva Datum: 30. 10. 2010 Stran: 3
Komitenti pripojenih bank bodo ostali brez vračil
Čeprav so nezakonite provizije plačevali tudi komitenti nekdanjih NLB Koroške, NLB Zasavja in NLB Domžal, jim NLB denarja ne namerava vrniti - Soršak svetuje, naj komitenti omenjenih bank vztrajajo pri zahtevi.
Slovenj Gradec - Nova Ljubljanska banka je kljub odločitvi, da bo novembra svojim komitentom vrnila nadomestila za dvige gotovine na bankomatih drugih bank, odrekla vračilo neupravičeno zaračunanih provizij vsem komitentom nekdanjih bank NLB Koroška banka, NLB Banka Zasavje in NLB Banka Domžale, ki denarja ne bodo dobili. Omenjene banke je NLB v postopku konsolidacije leta 2008 pripojila in pod svojim okriljem združila v eno samo banko, zato od takrat ne obstajajo več kot samostojne pravne osebe. S tem v NLB tudi upravičujejo svojo odločitev: proti omenjenim bankam Urad RS za varstvo konkurence nikoli ni niti začel niti vodil postopkov, zato komitenti teh bank niso upravičeni do vračila denarja.
Direktor Urada RS za varstvo konkurence Jani Soršak takšno pojasnilo označuje za pravno zgrešeno in ga zavrača. Komitentom, ki so imeli med 20. 2. 2006 in 1. 4. 2007 odprte račune pri NLB Koroški banki, NLB Banki Zasavje in NLB Banki Domžale, svetuje, naj pri svojih zahtevkih vztrajajo.
NLB je v četrtek objavila, da bo novembra vsem svojim komitentom vrnila nadomestila, ki so jih morali plačevati v obdobju med februarjem 2006 in aprilom 2007 ob dvigu gotovine na bankomatih drugih bank v Sloveniji. Ob vračilu bodo poravnali tudi zamudne obresti, vendar bo pri tem veliko število njihovih komitentov ostalo praznih rok. Izplačilo namreč ne velja za tiste, ki so imeli svoje račune v omenjenem času odprte pri NLB Banki Koroška, Zasavje in Domžale. V NLB pojasnjujejo, da so bile v obdobju, za katerega bo NLB vračala nadomestila, omenjene banke samostojne pravne osebe, proti njim pa Urad RS za varstvo konkurence nikoli ni začel niti vodil nobenega postopka v zvezi z uvedbo provizij. Zato po mnenju NLB stranke teh bank niso upravičene do vračila nadomestila.
Direktor Urada RS za varstvo konkurence Jani Soršak odgovarja: »Takšno stališče me preseneča in ga zavračam.« Pri tem se sklicuje na pravno zakonodajo: »Odločba UVK se zmeraj nanaša na vse vključene in odvisne družbe, o tem sploh ni dileme, a tudi če to odločbo pustimo povsem ob strani, zadeva pravno ne zdrži.«
S tem, ko NLB denar vrača, namreč sama priznava, da so odškodninske obveznosti nastale, zato je po Soršakovem mnenju jasno, da morajo denar vrniti vsem, ki so jim ga neupravičeno vzeli. »Ko nekdo prevzame družbo, prevzame tudi njene obveznosti, tudi finančne, in ne le pravic, to določa zakon o gospodarskih družbah in o tem sploh ni dvoma, v praksi pa je v zadnjih 50 letih dovolj primerov, ki to potrjujejo,« je dejal Soršak, ki meni, da takšna odločitev NLB samo kaže na šibkost njihovih pravnikov.
Odločba UVK je z odločitvijo ustavnega sodišča postala pravnomočna, zadeva pa je za urad končana. Soršak zagotavlja, da bodo zaplet kljub temu proučili, vendar je možnosti, da bi lahko pomagali opeharjenim komitentom, malo. »To je civilna zadeva, uradu pa je eksplicitno prepovedano posegati v civilna razmerja, kar ni slovenska posebnost, to je enotno pravo Evropske unije.«
Komitenti omenjenih bank se za izterjavo svojih vračil torej lahko obrnejo le še na sodišče in vložijo civilne tožbe. Soršak svetuje: »Teoretično ta denar lahko zahtevajo, svetoval bi, naj vztrajajo pri zahtevkih, saj gre po mojem mnenju za neutemeljeno razlikovanje.«
Predsednik Društva za pravno državo Rado Pezdir, ki je Banko Slovenije pozval k ukrepanju zaradi kartelnega dogovora bank, pravi, da so od guvernerja Banke Slovenije zahtevali, naj zadevo razčisti. »V odločbi UVK je zapisano, da gre za NLB, pripojene banke niso posebej omenjene,« je dejal Pezdir in opozoril, da je mogoče, da se banka izmuzne vračilom zaradi nenatančne dikcije v odločbi. Sam meni, da bi denar morali dobiti vsi komitenti, od guvernerja pa zahteva tudi odgovor o vračilu provizij za dvige gotovine na bankomatih v tujini.
Brez zakonske podlage za ukrepanje
V Banki Slovenije so se hitro odzvali na Pezdirjev poziv in poudarili, da v sedanji ureditvi nimajo zakonske podlage za ukrepanje proti bančnemu kartelu, »postavlja pa se legitimno vprašanje, ali je takšna ureditev primerna«. Centralna banka bo po proučitvi pristojnosti na tem področju dala pobudo za zakonske spremembe, so v pismu Pezdirju še zapisali v Banki Slovenije.
Mateja Celin NLB: Sporne tri banke (NLB Koroška, NLB Zasavje in NLB Domžale) so bile samostojne pravne osebe, UVK pa proti njim ni vodil nobenih postopkov, le proti matični NLB. Kljub poznejši združitvi teh bank v NLB njihovi komitenti niso upravičeni do vračila provizij.
Soršak: Če je NLB prevzela te banke, potem so s tem prevzeli tudi njihove odškodninske obveznosti. Komitenti, ki so pri omenjenih bankah pred njihovo pripojitvijo najeli posojila, dolgove seveda vračajo njihovi naslednici NLB. Nasprotno ne velja: NLB komitentom ne bo vračala neupravičenih provizij, pobranih v bankah, ki jih je pozneje pripojila.
