Medij: Manager Avtorji: Unknown Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 11. 12. 2014 Stran: 54
Leto 2015 bo brez dvoma v znamenju prodaje državnih deležev v podjetjih, saj prodaja 15 podjetij s prvega vladnega seznama za privatizacijo še ni končana, nekatere izjave premierja Mira Cerarja pa so že sprožile špekulacije, da se bo ta seznam še razširil. Na njem naj bi se po pričakovanjih znašli med drugim Pivovarna Laško, Pozavarovalnica Sava, Zavarovalnica Triglav, Gorenje, Petrol. nekateri ugibajo, ali bo na seznamu tudi slovenski paradni konj, farmacevtska družba Krka, v kateri imata Slovenski državni holding (SDH) in državna Kapitalska družba skoraj 27-odstotni delež.
Podjetja z državnega seznama
S prvega seznama 15 podjetij za privatizacijo so že prodani Aerodrom Ljubljana, izdelovalec laserskih naprav Fotonain kemijsko podjetje Helios. Največji je bil iztržek za Aerodrom, ki so ga država in državni skladi prodajali v konzorciju s še nekaj delničarji. Za 75,5-odstotni delež je nemško letališko podjetje Fraport plačalo 234 milijonov evrov. V kratkem bo odkupilo še preostali delež od manjših delničarjev, napovedalo pa je tudi naložbo v širitev Aerodroma. Helios so kupili Avstrijci, Fotono pa Američani. Postopki za prodajo so se že začeli pri kemijskih podjetjih Aero in Cinkarna Celje, proizvajalcu športne opreme Elan, Novi Kreditni banki Maribor (NKBM), Telekomu Slovenije, živilskem podjetju Žito in letalskem prevozniku Adrii Airways. Na začetek postopka pa še čakajo Terme Olimia. Gospodarsko razstavišče, proizvajalka papirnih izdelkov Paloma in izdelovalec orodij Unior ter Adria Airways Tehnika.
Med vsemi bo največji zalogaj Telekom, kije po borzni ceni trenutno vreden dobro milijardo evrov, bolj optimistični borzni analitiki pa ocenjujejo, da bi se lahko prodal tudi za 1,2 ali 1,3 milijarde evrov. Država ima v njem skupaj z dvema državnima skladoma več kot 72-odstotni delež. Med potencialnimi kupci se omenjajo Dcutsche Telekom, ameriški sklad Providence ter evropska Apax in Cinven, medtem ko naj bi sklad Bain Capital pred kratkim odstopil. Po neuradnih informacijah utegne za Bainom odstopiti tudiApax.
Država si veliko obeta tudi od prodaje Cinkarne Celje, saj je družba skoraj nezadolžena. Na borzi konec novembra je cena delnice presegala 190 evrov, pri čemer bi bila celotna Cinkarna vredna 157 milijonov evrov. A so bila pričakovanja analitikov, če bi prišlo do prevzema, še nedavno tudi do 20 odstotkov večja. Na ta pričakovanja pa je negativno vplivala nedavna objava okoljskega poročila, ki je pokazalo, da je na lokacij i tovarne onesnaženo zemljišče.
Med razmeroma zdravimi podjetji omenimo še Terme Olimia in Žito, čeprav se ne eno ne drugo ne jionaša z visoko donosnostjo. Žito je naprodaj že drugič, v prejšnjem poskusu, ki se je začel že pred tremi leti, gaje želela kupiti srbska skupina MK grupa v lasti Miodraga Kostiča, a seje konzorciju prodajalcev (poleg državnega SDH so v njem tudi zasebni skladi) zdelo ponujenih 40 milijonov evrov premalo. Od takrat se je cena delnice na borzi podvojila, skupna vrednostjo na vrhuncu dosegla že 45 milijonov evrov. Zanimanja je tokrat več, predvsem med hrvaškimi podjetji: omenjajo se Mlinar, Podravka, Granoli in Franck.
V drugih primerih z državnega seznama gre večinoma za družbe v velikih težavah. Banka NKBM bo morala po vseevropskih bančnih stresnih testih kapital okrepiti še za 31 milijonov evrov. Med potencialnimi kupci se omenjajo le še madžarska bančna skupina OTP, mali delničarji, organizirani v Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD), in sklad Apollo. Madžarska družba naj bi za celotno NKBM ponujala le še okrog 150 milijonov evrov, pol manj kot pred nekaj meseci oziroma pred objavo rezultatov bančnih testov. Pričakovana cena za Adrio Airways ni znana, cilj pa je, da bi s kupnino lahko pokrili vsaj njene finančne dolgove, ki jih je bilo konec leta brez kratkoročnih poslovnih obveznosti okoli 32 milijonov evrov. V težavah je tudi Elan - če hitro ne dobi novega lastnika, mu grozi stečaj ali likvidacija. Evropska komisija namreč od njega zahteva vračilo deset milijonov evrov nedovoljene državne pomoči. Zanimanje za Elan naj bi pokazali ameriški finančni sklad VVAB International, češki proizvajalec smuči Športen in nemški finančni sklad Adcuram.
Glede na pretekle izkušnje bi se lahko prodaje nekaterih podjetij tudi zavlekle. Za Aero so potencialni kupci na primer že leta 2012 delali skrbni pregled, a je vse padlo v vodo, tudi Paloma že dolgo neuspešno išče strateškega vlagatelja, podobnih primerovje še več.
Zaradi zadolženosti naprodaj še več podjetij
Podjetja na državnem seznamu pa še zdaleč niso vse. kar utegne biti v Sloveniji naprodaj. Številna podjetja so iz različnih razlogov prezadolžena in so zdaj v lasti bank, terjatve do njih pa je prevzela državna slaba banka oziroma Družba za upravljanje terjatev bank. Že pred tem so bankirji, skupaj s prav tako prezadolženo Pivovarno Laško, po večletnem obotavljanju hrvaškemu Agrokorju kot edinemu resnemu kupcu prodali enega največjih slovenskih podjetij. trgovca Mercator. Ze predlani je Sava Cehom prodala uspešno gumarsko podjetje Savateeh. letos so Cehi od prezadolženega Cimosa kupili tudi Litostroj Power. Vrsta podjetij pa na prodajne police šele prihaja. Naprodaj je že na primer Trimo, proizvajalec fasadnih sistemov, novega lastnika bosta potrebovala tudi logist Intereuropa in proizvajalec tekaških smučarskih čevljev Alpina. iz stečaja je znova naprodaj tekstilec Aha Mura - če omenimo le bolj znana imena. Nove lastnike zaradi prezadolženosti lastnikov iščejo tudi številni hoteli: štiri portoroške hotele so od Hotelov Bernardin nedavno že kupili Hoteli Cavtat v lasti enega najbogatejši h Hrvatov Darka Ostoje (neuradno so odšteli med 20 in 30 milijonov evrov), naprodaj pa bodo tudi hoteli v lasti kranjske Save, hotel Union v lasti skupine ACH in še nekateri drugi.
Kitajce zanimajo železnice in Luka Koper
Gospodarstvu bi prišli prav tudi tuji vlagatelji v nove projekte. Teh v Sloveniji ni na pretek. So pa tudi v malo Slovenijo nedavno prišli kitajski poslovneži, ki z obilico denarja v zadnjih letih iščejo priložnosti povsod po svetu. Kitajske vlagatelje naj bi zanimale predvsem naložbe v infrastrukturo, znanje in visoko tehnologijo. Med obiskom niso bili sklenjeni nobeni dogovori, a so vlagatelji izrazili pripravljenost za sklenitev javno--zasebnih partnerstev, seveda pod svojimi pogoji. Gradnjo železnic bi na primer financirali pod pogojem, da bi jih gradili kitajski delavci, da bi bila zgrajena celotna trasa in da bi bil kitajskim izdelkom prek Luke Koper omogočen nemoten izvoz. Novi tiri bi okrepili tudi Luko Koper, saj po besedah ministra za kmetijstvo Dejana Zidana vidi Kitajska Luko kot pomembno vstopno točko v Evropo.