Bo državi tokrat uspela vrnitev glasovalnih pravic?

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 12. 02. 2014 Stran: 8

Prevzemna zakonodaja

Državi se morda le obeta vrnitev glasovalnih pravic v Zavarovalnici Triglav, Aerodromu Ljubljana ali Telekomu Slovenije. Gospodarsko ministrstvo je namreč spisalo nov predlog sprememb zakona o prevzemih, ki bi državi omogočil, da znova pridobi možnost za glasovanje na skupščinah družb, v katerih je izgubila glasovalne pravice. V skladu s predlogom bi morala Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) državi glasovalne pravice vrniti že, če bi ta svoj delež znižala na enak delež, ki ga je imela pred uvedbo postopka ATVP. Objava prevzemne ponudbe ali znižanje deleža pod prevzemni prag namreč ne bi bila več edina pogoja za vrnitev glasovalnih pravic, saj bi mednje uvrstili še »znižanje glasovalnih pravic na delež, zaradi katerega je nastopila obveznost dati prevzemno ponudbo«.

Spomnimo, da zakon o prevzemih leta 2006 lastnikom družb, ki so ob uveljavitvi zakona že presegali 25-odstotni prevzemi prag, ni odvzel glasovalnih pravic, a le, ce ti v prihodnje svojega deleža niso povečevali. Za zaplet sta v letih 2010 in 2011 poskrbeli Luka Koper in Nova KBM, ki sta kupili delnice nekaterih državnih podjetij (tudi Save, Petrola, Pozavarovalnice Sava). Državni lastniki so bili postavljeni pred odločitev, ali objavijo prevzemno ponudbo, zmanjšajo delež pod prevzemni prag ali pa tvegajo odvzem glasovalnih pravic ATVP. Zgodilo se je slednje. Po dvigu prevzemnega praga na 33 odstotkov se je država v nekaterih podjetjih ukrepu varuha trga ognila, še vedno pa je brez glasovalnih pravic v Aerodromu Ljubljana, Telekomu Slovenije, Zavarovalnici Triglav, Novi KBM in Abanki Vipa. Obe banki je država z nedavnimi dokapitalizacijami sicer podržavila, medtem ko bi ji nov predlog sprememb zakona o prevzemih v Zavarovalnici Triglav, Aerodromu Ljubljana in Telekomu Slovenije, ki ga država sicer že prodaja, glasovalne pravice vrnil. Dobili bi jih že, če bi bil delež znova tak ali nižji, kot je bil pred spornimi nakupi delnic v letih 2010 in 2011. Po predlogu sprememb zakona bi morala AT-VP še ugotoviti, da so nastopila nova dejstva, izdati novo odločbo in lastnikom odvzete glasovalne pravice vrniti oziroma ugotoviti, da je »mirovanje glasovalnih pravic prenehalo«. S spremembo zakona bi »povozili« tudi odločitev vrhovnega sodišča, kije odločbe ATVP potrdilo.

Ministrstvo za pravosodje, ki ga vodi Senko Pličanič, je predlagalo, da bi za prenehanje mirovanja glasovalnih pravic veljala določena časovna omejitev, po preteku tega roka pa bi ATVP tem lastnikom znova odvzela glasovalne pravice. Kot so nam pojasnili na ministrstvu, krepitev tržnega položaja družb, katerih lastniki so lahko ob spremembi prevzemne zakonodaje leta 2006 obdržali deleže nad prevzemnim pragom, po njihovem mnenju ni v skladu s percepcijo svobodnega trga in konkurence. Gospodarsko ministrstvo je predlog zavrnilo, ker da tudi drugi pogoji za vrnitev glasovalnih pravic (objava prevzemne ponudbe ali znižanje deleža) niso časovno omejeni.