Medij: Poslovni Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Poslovni Datum: 12. 12. 2011
Ljubljana - Visoka plačilna nedisciplina in vse večje težave pri obvladovanju poslovnih terjatev slovensko gospodarstvo spravljajo v začaran krog. Zaradi visokih poslovnih terjatev ostajajo na visokih ravneh tudi poslovne obveznosti, kar dodatno otežuje razdolžitev oziroma odplačilo bančnih posojil. To med drugim vpliva tudi na višino dobička, saj so letos pri številnih večjih poslovnih skupinah, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, prav obresti pobrale velik del dobička. Namesto v investicijah tako prosta denarna sredstva končajo v bankah, kar upočasnjuje tudi okrevanje vsega slovenskega gospodarstva.
Deset največjih poslovnih skupin, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, je imelo konec septembra v poslovnih terjatvah "ujetih" že več kot 1,6 milijarde evrov premoženja, v zalogah pa še dodatnih 1,1 milijarde evrov. Skupna vrednost poslovnih terjatev in zalog se je tako do konca septembra povzpela že na 2,7 milijarde evrov in tako za skoraj 80 odstotkov presegla njihove poslovne obveznosti.
Razkorak med poslovnimi terjatvami in zalogami na eni in poslovnimi obveznostmi na drugi strani se je v zadnjem obdobju še dodatno povečal. Samo v zadnjih dveh letih so se namreč zaloge in poslovne terjatve analiziranih podjetij zvišale za skoraj enkrat več kot njihove poslovne obveznosti. Razkorak med poslovnimi obveznostmi ter terjatvami in zalogami je samo desetim analiziranim družbam onemogočil, da bi v zadnjih dveh letih svoj finančni dolg znižale za okoli 350 milijonov evrov. Analiziranih deset poslovnih skupin je v zadnjem letu dni za plačilo obresti sicer namenilo kar med 150 in 200 milijoni evrov, konec septembra pa je njihov skupni finančni dolg znašal 3,3 milijarde evrov.
Od vsakih sto evrov obveznosti so posojila konec septembra v povprečju znašala 33 evrov, kratkoročne poslovne obveznosti pa le okoli 15 evrov. Na drugi strani so zaloge in poslovne terjatve v strukturi sredstev v povprečju zavzemale kar 30-odstotni delež. Tako ne preseneča, da se slovenske družbe po zadolženosti uvrščajo v sam evropski vrh, zaradi visokih stroškov za plačilo bančnih obresti pa so tudi manj dobičkonosne.
Finančna trdnost največjih slovenskih podjetij bi bila na občutno višjih ravneh, če se v zadnjih treh letih številna podjetja ne bi soočala tudi z rekordnimi odpisi, ki so poleg finančno-gospodarske krize opazneje načeli njihove bilance. Zgovoren je že podatek, da so morali samo v Telekomu Slovenije zaradi predragih prevzemov, ki jih je izpeljala prejšnja uprava, odpisati več kot 210 milijonov evrov.
Okoli 70 milijonov evrov odpisov je prizadelo tudi poslovanje Luke Koper, skoraj sto milijonov evrov pa je iz Intereuropinih bilanc izbrisala zgrešena in neekonomična investicija v ruski logistični center. Vse tri omenjene družbe so proti nekdanjim upravam, ki so jih vodili Andrej Lovšin (Intereuropa), Robert Časar (Luka Koper) in Bojan Dremelj (Telekom Slovenije), že vložile odškodninske tožbe, s katerimi si bodo poskušale povrniti vsaj del poslovne škode.