Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 01. 04. 2011 Stran: 25
Ljubljana - Vodstvi holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, ki skušata bankrotirani družbi sanirati skozi prisilno poravnavo, sta navadnim upnikom, ki jim dolgujeta čez 376 milijonov evrov, dala na izbiro: ali sprejmejo poplačilo pičlih 16 oziroma 15 odstotkov terjatev ali pa bodo njihove izgube v primeru stečaja še višje.
Če bi banke potrdile predlagani prisilni poravnavi, bi se Zvon Ena razdolžil za dobrih 200 milijonov evrov, Zvon Dva pa za več kot 100 milijonov evrov. Prvi bi moral sicer upnikom najkasneje do leta 2015 vrniti okrog 40, drugi pa 18,5 milijona evrov, pri čemer se terjatve ne bi obrestovale. »Zasledovali bomo cilj zniževanja obresti za posojila s strani ločitvenih upnikov, dogovor o moratoriju na servisiranje dolga in reprogram posojil,« so kot enega glavnih ukrepov sanacije navedli v Zvonu Ena Holdingu.
Upnike bi poplačali z razprodajo naložb
Viri za poplačilo upnikov bi bili tudi dobički, ustvarjeni z upravljanjem naložb, vendar bi se jih poplačalo predvsem z odprodajo tako kratkoročnih kot dolgoročnih naložb. Katere bi prodali in kdaj, niso razkrili. »Navajanje predvidenih cen, po katerih bodo naložbe prodane, in rokov za prodajo, bi lahko omogočilo špekulacije s strani potencialnih kupcev, ki bi se zavedali dejstva, da družba do določenega dne mora prodati posamezno premoženje, s čimer bi bilo moč izsiljevati znižanje kupnine,« sta pojasnili obe družbi.
Če se vrnemo na predlog za zunajsodno reševanje poslovnega imperija mariborske nadškofije, ki so ga pripravili v investicijski banki Rothschild, bi letos prodali Helios, naslednje leto Terme Olimia in Terme Dobrna (vse Zvon Ena), leta 2013 bi bili naprodaj Mladinska knjiga založba (Zvon Dva) ter Petrol, Cinkarna Celje in Hoteli Bernardin (Zvon Ena). V letih 2014 in 2015 bi bili prodani še Steklarna Rogaška, Iskra Avtoelektrika, T2, Krekova družba...
Breme na ramenih bank
Načrta finančnega prestrukturiranja obeh družb ne predvidevata konverzije terjatev v lastniške deleže, tako da bi ju Mariborska nadškofija obvladovala tudi po končani sanaciji. Po predlogu sodeč bi imeli družbi tedaj še vedno nekaj deset milijonov evrov premoženja, vendar bistveno ugodnejšo razmerje med kapitalom in obveznostmi.
Razprodaja vseh večjih naložb je tako edina možnost, da se poplača upnike, ki imajo ločitveno oziroma izločitveno pravico na premoženju Zvonov.
Zvon Ena Holding ima po podatkih iz načrta finančnega prestrukturiranja za malo manj kot 200 milijonov evrov ločitvenih ter še 57 milijonov evrov izločitvenih upnikov. Največ tega zneska odpade na NLB (63 milijonov evrov), Gorenjsko banko (52,2 milijona evrov), NKBM (slabih 40 milijonov evrov) ter Abanko Vipa (24,67 milijona evrov). Zvon Dva Holding ima na drugi strani za nekaj več kot 48 milijonov evrov ločitvenih upnikov.
Ker je premoženje, s katerim je imelo devet bank na čelu z NLB zavarovane svoje terjatve, danes vredno bistveno manj kot pred krizo, se je kar polovica njihovih terjatev oziroma kar 250 milijonov evrov znašlo na seznamu navadnih terjatev.
Zvon Ena za sabo potegnil še Zvon Dva
Največje breme pri reševanju položaja družb, kiju (posredno) obvladuje Mariborska nadškofija, bo nosila državna NLB, saj bo morala »požreti« kar polovico odpisov, ki bodo pri bankah znašali najmanj 150 milijonov evrov. Med navadnimi upniki, ki jim Zvona dolgujeta več kot milijon evrov, najdemo tudi Gospodarstvo Rast (13,6 milijona evrov), Krekovo družbo (12,8 milijona evrov), Helios (5,2 milijona evrov), Mladinsko knjigo založbo (3,7 milijona evrov) in ostale z njima povezane družbe.
Sploh največja izguba, kar 120 milijonov evrov, bo prizadela Zvon Dva, saj so do večjega Zvona izpostavljeni za več kot 164 milijonov evrov. Resda je za zavarovanje terjatve prejel 65 odstotkov T2, a je to premoženje na podlagi cenitev vredno le še 22,8 milijona evrov. Tako ima le deloma ločitveno terjatev, preostanek v višini 141 milijonov evrov pa bo kot drugi upniki dobil vrnjenih 16 odstotkov. Družba je sicer posojilo zaradi razglasitve insolventnosti Zvona Ena že slabila za 78 milijonov evrov, kar jo je tudi pahnilo v enak položaj. Brez omenjenih slabitev bi namreč še vedno imela pozitiven kapital. Opozoriti velja, da je Zvon Ena njegov le desetodstotni lastnik, ob tem pa ima Zvon Dva še skoraj 35 tisoč malih delničarjev.
Dosegli rekord med izgubarji
Če je Zvon Dva lani ustvaril skoraj 140 milijonov evrov izgube oziroma kar tridesetkrat več kot leto prej, pa je Zvon Ena podrl absolutni rekord med slovenskimi družbami. Prej so namreč prva tri mesta zasedali Istrabenz (2008; -222 milijonov evrov), Telekom Slovenije (2010; -211 milijonov evrov) in NLB (2010; -202 milijona evrov), finančni holding, ki je nasedel predvsem v telekomunikacijski družbi T2, pa je lani pridelal neverjetnih 251 milijonov evrov čiste izgube. Pri tem se 179 milijonov evrov izgube nanaša na oslabitev in odpise finančnih naložb zaradi usklajevanja s tržnimi cenami.