Medij: Dnevnik Avtorji: Rankov Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 02. 10. 2009 Stran: 22
Ljubljana - Nadzorni svet Nove Ljubljanske banke (NLB) na včerajšnji seji ni prižgal zelene luči za podaljšanje okoli 37 milijonov evrov posojila NFD Holdingu Stanislava Valanta. Ključno vprašanje je, kaj bosta zdaj naredili preostali dve članici sindikata bank - Gorenjska banka in Nova KBM, ki sta že pred mesecem dni soglašali s podaljšanjem skupno okoli 15 milijonov evrov kratkoročnih posojil. Ker gre za sindicirano posojilo s skupnim zavarovanjem in ker je NLB kot vodja sindikata od posojila odstopila, je mogoče pričakovati, da ji bosta sledili tudi preostali dve banki. Če želita še naprej financirati NFD Holding, lahko kvečjemu od NLB prevzameta nase celotno terjatev, kar pa najmanj pri mariborski banki v večinski lasti države ni verjetno.
Po neuradnih informacijah Valant zadnje tedne intenzivno zbira sredstva za poplačilo bank. Pri tem v NFD Holdingu, ki ima več kot 62.000 delničarjev, poudarjajo, da je njihovo poslovanje stabilno in v nobenem primeru ni ogroženo, saj spadajo med manj zadolžene finančne holdinge. Če Valantu ne bo uspelo poplačati posojila, mu grozi zaseg Hotelov Bernardin, s katerimi je bilo posojilo zavarovano.
Sredi prejšnjega meseca je NFD Holding s prodajo 4,1-odstotka delnic Save Merkurju že poplačal okoli 24 milijonov evrov posojila trem bankam. Ta teden je prodal še 2,2 odstotka Save, prav tako Merkurju, vendar za zdaj lahko le ugibamo, ali bo kupnino uporabil za nadaljnje zmanjšanje zadolženosti do omenjenih bank, ki so financirale njegov lastniški vstop v Istrabenz. Zlasti ni jasno, kako bi lahko v kratkem času zbral preostala sredstva za poplačilo bank, torej skupno okoli 51 milijonov evrov.
Pregled naložb NFD Holdinga nakazuje, da sta najverjetnejši prodaji Hotelov Bernardin in Term Maribor. Obe naložbi bi lahko zanimali Savo, kije že njuna solastnica. Vendar se pri tovrstnih nepreglednih preprodajah naložb znotraj tako imenovane gorenjske gospodarske naveze zastavlja vprašanje morebitnega oškodovanja malih delničarjev NFD Holdinga in delničarjev Save, med katerimi je največja posamična lastnica država. Prav poskus NFD Holdinga in vodstva Save, kako državo izriniti iz upravljanja Save in nadzora nad njenim poslovanjem, je eden od razlogov, da se je gorenjska gospodarska naveza znašla v nemilosti pri državi.
NLB je pred odločanjem o podaljšanju posojil pridobila več pravnih mnenj, ki so zatrjevala, da financiranje NFD Holdinga ni v neskladju s tako imenovano proiitajkunsko zakonodajo, ki prepoveduje financiranje menedžerskih odkupov, pri katerih je prišlo do kršitve prevzemne ali konkurenčne zakonodaje. Pravna mnenja so dokazovala, da NFD Holding formalnopravno ni povezana družba z Maksimo Holding Igorja Bavčarja Toda nasprotno so vpolitiki opozarjali, daje bilo posojilo nedvoumno namenjeno pomoči Igorju Bavčarju pri izpeljavi menedžerskega odkupa Istrabenza. Bali so se tudi odziva Murinih delavcev ob morebitnem podaljšanju posojila, saj je NFD Holding odločilno prispeval k nekajmesečni agoniji murskosoboške družbe.
Da bi se uprava banke izognila morebitnim očitkom, o političnem odločanju, je nadzorni svet najprej zaprosila za neformalno mnenje o podaljšanju posojila NFD Holdingu.
Toda, kot smo že poročali, nadzorniki s predsednico Stanislavo Zadravec Caprirolo na čelu niso želeli prevzeti odgovornosti in so odločanje vrnili upravi. Toda ker na upravi pri glasovanju o podaljšanju posojila NFD Holdingu ni bilo ustreznega soglasja, je primer po internih aktih spet romal na nadzorni svet, tokrat formalno.
NLB bo od Stanislava Valanta, predsednika uprave NFD Holdinga, v prihodnjih dneh zahtevala poplačilo okoli 37 milijonov evrov posojila, sledili pa ji bosta najverjetneje tudi drugi dve banki, članici sindikata.