Medij: Kapital Avtorji: Olenšek Špacapan Barbara Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Borzni komentar Datum: 03. 05. 2011 Stran: 10
Največji poraženec je bila delnica PILR
Borzno dogajanje. V zadnjih dveh tednih pogled na slovensko borzo ni bil nič kaj lep. Indeks se je namreč skrčil za neverjetnih 7 odstotkov ter se spustil na 760 točk, kar je najnižja vrednost v njegovi (sicer kratki) zgodovini. Zabeležil je celo največji dnevni padec v zadnjih dveh letih. Medtem je ameriški trg porasel, evropski pa upadel, vendar so bili padci manjši kot pri nas. Čemu takšne razlike? Na tako močan padec slovenskih delnic bi naj vplivali predvsem tuji vlagatelji, ki izvajajo prodajne pritiske zaradi tega, ker so siti vmešavanja države v gospodarstvo ter nizke likvidnosti na borzi.
Aerodrom s slabimi poslovnimi rezultati. Končno je svoje poslovne rezultate objavil Aerodrom Ljubljana, kateremu je minulo leto čisti dobiček upadel za slabo tretjino glede na leto 2009. Pri tem so prihodki kljub izpadu v višini 1 milijon evrov zaradi zaprtja letališča v času obnove vzletno-pristajalne steze ostali skoraj nespremenjeni. Število potnikov se je zmanjšalo za tri odstotke, število poletov pa za šest odstotkov. Na slabši lanski rezultat so najbolj vplivale težave Adrie Airways: zaradi teh so se Aerodromu lani več kot podvojili odpisi terjatev, to pa je bil tudi glavni razlog 22-odstotnega upada dobička iz poslovanja. Delnica kljub temu svoje vrednosti ni drastično spremenila. Objavljeno je bilo tudi letno poročilo skupine NLB za leto 2010, ki je imela negativni rezultat po davkih v višini 202,3 milijona EUR, sama banka pa izgubo v višini 183,4 milijona EUR. Rezultat bi naj bil posledica močnih vplivov gospodarske krize v Sloveniji, ki je zahtevala visoke oslabitve sredstev in kapitalskih naložb ter rezervacije za stroške reorganizacije. Tudi iz Biltena Banke Slovenije izhaja, da na poslovanje bank v Sloveniji še zmeraj močno vplivajo stroški oslabitev in rezervacij, ki so v prvih dveh mesecih letos znašali 129 milijonov EUR oziroma 124 odstotkov več kot lani. Bilančna vsota bank se je februarja zmanjšala za 317 milijonov EUR, potem ko se je januarja povečala za 502 milijona EUR. Banke so tako v prvih dveh mesecih pridelale kar 16,5 milijona EUR izgube.
Dokapitalizadja NKBM razdelila vlado. NKBM je oblikovala končno ceno svoje delnice, v Varšavi bodo vlagatelji lahko kupili delnico banke za osem evrov. Nato so Eles, GEN energija in Pošta Slovenije po navodilih AUKN vplačali za 47 milijonov evrov novih delnic NKBM, kar pomeni 45 odstotkov vseh dokapitalizacijskih delnic NKBM. S tem bo država predvidoma neposredno in posredno ohranila 51,09-odstotno lastništvo, ta poteza pa je razdelila vlado, saj različno ocenjujejo posledice sodelovanja energetskih in poštne družbe pri tej dokapitalizaciji. Od skupno 13 milijonov novih delnic, ki jih namerava NKBM izdati v postopku dokapitalizacije, so jih obstoječi delničarji v prvem krogu po 8 eur kupili za 64,5 milijonov evrov ali skoraj 62 odstotkov vseh. Objavljena dokapitalizacijska cena druge največje domače banke pa je posledice pustila tudi na borzi, saj je cena delnice upadla kar za 8, od začetka aprila pa celo za 13 odstotkov. Vlada pa že v drugi polovici leta pričakuje zmanjšanje državnega lastništva v NKBM, delnice pa naj bi se prodale po višji ceni od dokapitalizacijske.
Mercator in Laščani. Pred nekaj dnevi je bila rešitev za Laščane prav lepa pravljica - reprogramiranje okoli 450 milijonov evrov dolgov pivovarske skupine, podpis dogovora o prodaji približno 60-odstotnega deleža Mercatorja skupaj z bankami lastnicami in finančna razbremenitev pivovarske skupine. Nato se je vmešala politika, banke vlečejo vsaka na svojo stran, uprava Laškega pa je v dilemi - naj proda Mercator ali pa ga ne proda in tvega insolventnost laškega podjetja, ki bo nastopila, če Laško ne dobi reprogramiranja posojil konca letošnjega junija. Sestanki se vrstijo večkrat na dan, rešitve pa še ni, čeprav bi morala biti vsak čas. Medtem je Agrokor zvišal ponudbo za Mercatorjevo delnico na 221 EUR, kar je baje zadnja ponudba. Potencialna koncentracija Mercatorja in Agrokorja pa po mnenju strokovnjakov zbuja resne konkurenčno-pravne pomisleke z vidika skladnosti s pravili konkurence na slovenskem trgu. Na drugi strani se govori celo o zamenjavi laškega vodstva, končnega izida pa si ne upajo napovedati niti najbližji akterji. Vsi nestrpno pričakujemo razplet: bo zmagala nuja Laščanov ali nacionalni interes?
Signali iz tujine. Nemški center za evropske gospodarske raziskave je sporočil, da se je zaupanje vlagateljev v nemško gospodarstvo aprila močno poslabšalo, kar je mogoče pripisati nemirom v arabskem svetu in visoki ceni nafte ter pretečim posledicam japonske katastrofe. Medtem je Portugalska začela pogajanja z Evropsko unijo in Mednarodnim denarnim skladom (IMF) o potrebnem paketu pomoči, ki bo znašal okoli 80 milijard EUR. Slovenija bo predvidoma Portugalski pomagala z 200 milijoni EUR v obliki poroštev. Mednarodni denarni sklad pa je v zadnjem poročilu znižal napovedi gospodarske rasti v letu 2011 za ZDA (2,8 %), Japonsko (1.4 %) in Veliko Britanijo (1,7 %). Slovensko gospodarstvo bi se naj letos okrepilo za dva odstotka, v prihodnjem lelu pa za 2,4 odstotka.
Dividende na pohodu. Salus je objavil, da bo konec maja izplačal dividendo, ta bo znašala 30 evrov bruto, v znesek pa je že všteta vmesna dividenda v višini desetih evrov, ki je bila izplačana v začetku leta. Trenutna cena Salusa na borzi znaša 300 evrov, dividendna donosnost pa znaša 10 odstotkov. Zaradi napovedane dividende je bila delnica Salusa ena izmed svetlih izjem, ki svoje vrednosti v zadnjih dneh ni znižala. Za delničarje Krke je predvidena dividenda v višini 1,40 evra bruto na delnico, kar je 27,3 odstotka več kot je bila dividenda za leto 2009. Tudi Petrol bi naj na skupščini delničarjev sredi maja predlagal 7,5 evra dividende na delnico.
Zaključek. Medtem ko se vlada ukvarja sama s seboj in svojim obstojem, nekoliko tudi z referendumi, pa borza tone in tone. Glavni začimbnici borznega trga v preteklih dveh rednih sta bili dokapitalizacija NKBM ter prihajajoče dividende, nekoliko pa je vrelo tudi okoli poslovnih rezultatov lanskega leta ter okoli Mercatorja in Pivovarne Laško. Pesimizem je bil v zadnjih dveh tednih izredno močan. Prihaja čas dopustov, zalo tudi vnaprej večje aktivnosti ni za pričakovati. Razen če se nepričakovano razplete kakšna trgovsko-pivska zgodbica ...