Za ogled prispevka iz oddaje Dnevnik na RTV Slovenija 1 z dne 18.02.2016 kliknite na sliko ali tukaj.
IVO KORES: Iz Luksemburga prihaja ne najbolj spodbudna novica za državni proračun. Sloveniji v bančni dokapitalizaciji leta 2013 ni bilo treba razlastiti imetnikov podrejenih obveznic, generalni pravobranilec na sodišču Evropske unije je prst usmeril na ustavno sodišče, po njegovem mnenju mora presoditi, ali je bila pri tem kratena pravica do zasebne lastnine, mnenje pravobranilca je pomembno, saj ga sodišče Evropske unije navadno upošteva. Podrobneje Vesna Zadravec in Viki Twrdy.
VESNA ZADRAVEC: Generalni pravobranilec Val na 32 straneh ugotavlja: sporočilo Evropske komisije o bančništvu ne zavezuje držav članic, kot je znano, je Slovenija prav na podlagi tega sporočila pripravila zakonodajo, ki je omogočila razlastitev vlagateljev leta 2013. Država bi lahko storila tudi drugače, le da bi to morala naznaniti komisiji, piše pravobranilec, a dodaja, da razume, da članici ni lahko prepričati Evropske komisije. Izbris delnic in obveznic ni bistveni pogoj za odobritev državne pomoč. Banka Slovenije je namreč trdila, da je izbris nujen zaradi davkoplačevalske finančne injekcije. A pravobranilec trdi, da bi Slovenija lahko dokazala komisiji, da izpolnjuje pogoje za državno pomoč, pri tem pa ne izbrisala vlagateljev.
DR. PETER GLAVIČ (mali delničar): Edino naša država je tako mehke hrbtenice, da udari po lastnih ljudeh, da bi ugajala v Evropi pa dobila kakšno dobro službo ali v Evropski uniji ali v kakšni banki.
ZADRAVEC: Pravobranilec končuje, da mora nacionalno sodišče presoditi, ali je bila ob izbrisu kratena pravica do zasebne lastnine.
RAJKO STANKOVIĆ (Društvo Mali delničarji Slovenije): Veseli nas, da je pravobranilec ugotovil tisto, kar smo mi vseskozi trdili in to je tudi temeljna ost naših ustavnih pritožb oziroma pobud, in torej vrnilo žogico slovenskemu ustavnemu sodišču, da odloči o teh zadevah.
ZADRAVEC: V Banki Slovenije pravobranilca razumejo drugače, komisija je upravičena določiti zahteve za dodelitev državne pomoči. Delitev bremena torej izbris podrejencev, pa se lahko zahteva kot pogoj za pomoč. O kratenju pravic pa, da je nujno upoštevati takratno finančno stanje bank. Kakorkoli, strani zdaj čakata odločitev sodišča.
DR. MATEJ ACCETO (Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani): Gotovo se pogosto zgodi, da sodišče ne sledi generalnemu pravobranilcu povsem, večinoma pa vendarle ponavadi sledi, kajti generalni pravobranilci so redni člani sodišča, zelo dobro poznajo sodno prakso sodišča, delo sodišča, razmišljanja sodnikov in tako tudi običajno delijo njihov pogled na to, kako je treba na neko vprašanje razlaga prave Evropske unije odgovoriti.
ZADRAVEC: Sodišče EU bo odločitev sprejelo v dveh mesecih, nato bodo presojali slovenski ustavni sodniki, ki gotovo ne bodo morali spregledati dejstva, da njihova presoja lahko Slovenijo stane 600 milijonov evrov.
KORES: In kako komentira odločitev generalnega pravobranilca takratna predsednica vlade Alenka Bratušek?
ALENKA BRATUŠEK (predsednica vlade 2013-2014): Bi obvezničarji, v kolikor bi šle banke v stečaj, enako izgubili vse in banke bi šle v stečaj, v kolikor država z davkoplačevalskim denarjem ne bi sanirala problemov, ki so jih naše banke imele. Seveda bi mi lahko Evropsko komisijo zaprosili tudi brez tega ukrepa, ampak so nam že vnaprej povedali, da soglasja za državno pomoč ne bi dobili.