Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 04. 05. 2013 Stran: 8
SBI TOP, osrednji indeks Ljubljanske borze, je v skrajšanem borznem tednu, ko se je trgovalo zgolj tri dni, pridobil še štiri odstotke vrednosti in teden končal pri 649 indeksnih točkah. V zadnjem mesecu dni je SBI TOP pridobil okrog 12 odstotkov vrednosti in je trenutno najvišje po februarju letos. Delnica novomeške Krke, ki ima v lasti že 6,74 odstotka lastnih delnic, je bila včeraj po skoraj dveh mesecih vnovič vredna več kot 50 evrov. Po pričakovanjih so bile v ospredju spet delnice Zavarovalnice Triglav, Telekoma Slovenije in Petrola, katerim se je tokrat pridružila še delnica Mercatorja. V hrvaškem Agrokorju so namreč nedavno objavili, da bodo do 15. maja podali zavezujočo ponudbo za večinski delež v Mercatorju - špekulira se, da bi lahko ponudba po lanskih 221 evrih tokrat segla do 150 evrov. Včeraj se je vrednost Mercatorjeve delnice na Ljubljanski borzi okrepila za poldrugi odstotek na 115 evrov.
Na visokih, vse bolj potencialno prevzemnih, nivojih se zadržujejo tudi delnice Telekoma Slovenije (97 evrov), Zavarovalnice Triglav (21 evrov), Petrola (235 evrov), ki so tudi družbe v pomembni državni lasti in najvišje na seznamu morebitnih prodaj, istočasno pa te družbe svojim delničarjem izplačujejo visoke, štiri- in večodstotne dividende. Vse več je borznih družb, ki želijo svoje delničarje razveseliti z izplačilom relativno visokih dividend glede na aktualne precej nizke tečaje večine slovenskih borznih podjetij, s tem pa tudi spodbuditi investitorje k nakupom teh delnic in k samim dvigom tečajev. Med izplačevalce dividend se vrača celjski Cetis (dva evra predlagane dividende), slovenskobistriška Gea bi tudi letos izplačala 0,25 evra dividende, ljubljanski Salus, ki bi pri tečaju 195 evrov izplačal 30 evrov bruto dividende, pa je nasploh že vrsto let slovenski dividendni rekorder. Nekoliko znižali bi letos izplačilo dividende v Žitu, kjer delničarjem v izplačilo predlagajo en evro bruto dividende oziroma 352.746 evrov ali 47 odstotkov lani doseženega dobička. Pričakovati je tudi kakšne nasprotne predloge glede delitev višjih dividend, prav tako je društvo VZMD predlagalo 6,5 evra bruto dividende v celjski Cinkarni, kjer dividend sploh niso nameravali izplačati.
Na drugi strani pa je kar nekaj družb, katerih osnovno poslovanje je sicer dobro (recimo Intereuropa, Pivovarna Laško), a dividend delničarjem ne morejo izplačati zaradi (pre)visoke zadolženosti. Banke so hkrati največji lastniki, a vsaj v primeru Laškega ne pristajajo na konverzijo vsaj dela posojilnih terjatev v kapital in tako puščajo preostale delničarje na stranskem tiru. Na to s svojim pismom predsednici vlade Alenki Bratušek ter finančnemu, gospodarskemu in kmetijskemu ministru vnovič opozarjajo nekateri mali delničarji Laškega (MDS, Društvo malih delničarjev Pivovarne Laško), saj je glavnina bank upnic in lastnic Laškega ravno v pretežni državni lasti. Opozorila so spet aktualna, saj se nezadržno bliža junijska skupščina Laškega, na kateri bo morebiti spet glasovanje o dokapitalizaciji družbe iz Laškega. Njeno vodstvo ima nemalo težav s prodajo Dela z Večerom ter domala četrtinskega lastniškega deleža v Mercatorju. Kljub težkemu finančnemu položaju pa naj bi letos po petih letih v Luki Koper ponovno izplačali simboličnih 0,17 evra bruto dividende na delnico. Osrednji indeks Ljubljanske borze v skrajšanem tednu pridobil še štiri odstotke m * 1