Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 12. 09. 2012 Stran: 8
Ljubljana - Ceno neodločnosti največjih lastnikov Abanke Vipe bodo, tako kaže, plačali komitenti tretje največje slovenske banke. Rok za vplačilo dokapitalizacijskih delnic Abanke po ceni sedem evrov za delnico se izteče danes ob 15. uri, še včeraj zvečer pa po naših informacijah novih delnic brezpogojno ni vplačal noben od večjih lastnikov. Ker banki tako očitno ne bo uspelo zbrati potrebnih 50 milijonov evrov svežega kapitala, bo uprava pod vodstvom Jožeta Leniča zdaj prisiljena še dodatno priviti kreditno pipico in zaostriti že tako stroge pogoje kreditiranja.
Neuresničljivi pogoji
Abanki bi dodatni kapital lahko zagotovili praktično le Zavarovalnica Triglav in Gorenjska banka, medtem ko preostali večji lastniki zaradi lastnih finančnih težav pri dokapitalizaciji niso bili sposobni sodelovati. Gorenjska banka je po neuradnih informacijah sicer vplačala za okoli sedem milijonov evrov delnic, vendar pod pogojem, da bi bile vplačane vse delnice. Podobno so včeraj tudi nadzorniki Triglava dali upravi soglasje za vplačilo do največ 11 milijonov evrov dokapitalizacijskih delnic, vendar bi morala državna podjetja v manj kot 24 urah dobiti vrnjene glasovalne pravice (te jim je zaradi kršitve zakona o prevzemih že pred časom vzela Agencija za trg vrednostnih papirjev), vplačane pa bi morale biti vse nove delnice Abanke. Gre za pogoje, ki v tako kratkem času niso uresničljivi, česar se očitno zavedajo tudi nadzorniki Triglava. Ti so tako na včerajšnji seji sprejeli tudi dodaten sklep, ki bo upravi Triglava pod vodstvom Matjaža Rakovca omogočil, da v novo izdane podrejene dolžniške instrumente Abanke začasno vloži do 25 milijonov evrov. Ta sredstva bi morala Abanka vrniti Triglavu ob uspešno izvedeni naslednji dokapitalizaciji.
Po hitrem postopku nov poskus dokapitalizacije?
Poznavalci razmer ne izključujejo, da bo uprava Abanke zdaj po hitrem postopku dokapitalizacijo ponovila. Pričakovati je, da bodo imeli obstoječi delničarji prednostno pravico le v prvem krogu dokapitalizacije, prav tako pa svojega sodelovanja ne bodo mogli pogojevati z vplačilom vseh delnic, vrnitvij o glasovalnih pravic. . . Če delničarj i tudi v drugem poskusu ne bi vplačali novih delnic, bi to odprlo možnost, da se zunanji investitor za vsega 50 milijonov evrov dokoplje do večinskega deleža Abanke. Toda če bo v drugem poskusu dokapitalizacije prišlo do znižanja cene dokapitalizacijske delnice, bo to negativno vplivalo tudi na načrtovano združitev z Gorenjsko banko. Lastniki Abanke bodo namreč v tem primeru le stežka dosegli za njih bolj ugodno menjalno razmerje, če pa so s svojim (ne) delovanjem jasno pokazali, da Abanka za njih ni vredna niti 50 milijonov evrov.
Kranjec še priliva olje na ogenj
Konec junija je kapitalska ustreznost Abanke znašala 9,8 odstotka, njen količnik temeljnega kapitala pa 7,3 odstotka. Abanka naj bi tako tudi brez dokapitalizacije že praktično izpolnjevala kapitalske zahteve Evropske centralne banke, ne pa tudi novih pričakovanj Banke Slovenije in njenega guvernerja Marka Kranjca. Ta je namreč le kratek čas pred začetkom postopka dokapitalizacije upravi in nadzornemu svetu Abanke poslal pismo, v katerem je izrazil pričakovanja, da bo količnik kapitalske ustreznosti Abanke znašal najmanj 11,4 odstotka, količnik temeljnega kapitala pa 9,1 odstotka. Zaradi znižanja kapitala je morala Abanka letos že zmanjšati obseg kreditiranja. Samo v prvih šestih mesecih seje tako obseg posojil znižal za kar 200 milijonov evrov, do konca leta pa naj bi se še za dodatnih 50 milijonov evrov, na tri milijarde evrov. Pretežni del znižanja naj bi šel zlasti na račun gospodarstva, medtem ko naj bi se na drugi strani posojila fizičnim osebam še nekoliko povečala. Abanki je letos sicer že uspelo povečati obseg depozitov in posojil gospodinjstvom, medtem ko večina domačih bank na tem področju izgublja boj z bankami v večinski tuji lasti.
Sod brez kupca za delnice Abanke
Slovenski odškodninski družbi (Sod) tudi v podaljšanem razpisu ni uspelo prodati njenega dvoodstotnega paketa delnic Abanke, ki bi bil po trenutni borzni ceni vreden vsega okoli 800.000 evrov. Do včeraj dopoldne, ko se je iztekel rok za oddajo ponudb, Sod po neuradnih informacijah namreč ni dobil niti ene ponudbe. To posledično pomeni, da država še ne bo dobila nazaj glasovalnih pravic v Abanki. Znano je, da je ATVP že pred časom državnim lastnikom vzela glasovalne pravice v Abanki, zaradi česar morajo ti zdaj svoj delež ali znižati s trenutnih 35 odstotkov pod 33-odstotni prevzemni prag ali objaviti prevzemno ponudbo poceni 52 evrov za delnico. Po tej ceni je namreč pred štirimi oziroma petimi leti delnice Abanke kupovala Luka Koper pod takratnim vodstvom Roberta Časarja.
Razdeljeni nadzorniki Triglava
Pri vprašanju dokapitalizacije Abanke Vipa so se na dva tabora razdelili tudi nadzorniki Triglava. Medtem ko naj bi nekateri sodelovanje pri dokapitalizaciji podpirali, so namreč tej nasprotovali zlasti člani, ki so bili v nadzorni svet imenovani na letošnji skupščini. Najbolj goreč nasprotnik dokapitalizacije Abanke je po neuradnih informacijah nekdanji predsednik uprave Zavarovalnice Tilia Adolf Zupan, ki so ga v nadzorni svet uradno predlagali mali delničarji in AUKN, po neuradnih informacijah pa naj bi za njim stala stranka DeSUS. Poleg Zupana naj bi dokapitalizaciji nasprotovala tudi Gregor Kastelic, ki sodi v kvoto Državljanske liste, in Jovan Lukovac, ki naj bi se v nadzornem svetu znašel kot kandidat stranke NSi, dolga zgodovina pa ga povezuje tudi z ministrom za finance Janezom Šušteršičem.