Medij: Delo Avtorji: Šuligoj Boris,Grgič Maja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki dneva Datum: 09. 06. 2010 Stran: 3
Država bo poskušala doseči ponovni sklic skupščine Istrabenza
Petrol je na skupščini Istrabenza podprl podelitev razrešnice Igorju Bavčarju in zavrnil predlog o izredni reviziji poslovanja koprskega holdinga - Svetelšek zavrača očitke - Mali delničarji zahtevajo revizijo
Ljubljana, Koper - Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je nezadovoljen z glasovanjem Petrola na majski skupščini Istrabenza. Nedopustno se mu zdi, da je Petrol podprl podelitev razrešnice Igorju Bavčarju in da je zavrnil predlog o izredni reviziji poslovanja koprskega holdinga. »Nesprejemljivo se mi zdi, da Petrol svojo odločitev utemeljuje s policijsko preiskavo poslov v Istrabenzu. Princip dokazovanja kazenske in odškodninske odgovornosti je namreč povsem različen,« je pojasnil.
Po ministrovem mnenju je nesprejemljivo tudi pojasnilo, da bi z uvedbo izredne revizije ogrozili prodajo Droge Kolinske: »Revizor gleda, kar se mu naroči. Drogo Kolinsko je mogoče iz revizije izvzeti.« Matej Lahovnik, ki meni, da družbenika Istrabenza - tako NLB kot Petrol - nista ravnala kot dobra gospodarja, je prepričan, da je treba ugotoviti poslovno škodo.
Predsednik uprave Petrola Aleksander Svetelšek očitke vladnih predstavnikov zanika in meni, da so posledica nerazumevanja skupščinskih sklepov: »Nekdanji upravi Istrabenza smo razrešnico podelili na podlagi mnenja revizorjev. Poudariti je treba, da je bilo za sprejetje sklepa o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu skoraj 86 odstotkov oddanih glasov, torej ne samo Petrol. Podelitev razrešnice pa ne pomeni, da proti prejšnji upravi ne bomo uvedli postopkov, če bodo za to obstajale pravne podlage,« je dejal Svetelšek.
Ponovil je, da bi bila petletna izredna revizija Istrabenza, kakršno so zahtevali mali delničarji in so jo podprli samo dobri štirje odstotki oddanih glasov, predraga in predolgotrajna, poleg tega revizija seže le do prvega člena: »Že opravljene izredne revizije posameznih poslov so namreč pokazale, da so stvari do prvega koraka urejene in da ni podlage za tožbe.« Opozoril pa je, daje skupina sedanjo upravo koprskega holdinga zadolžila, da naroči revizijo pri vseh poslih, pri katerih se bo pokazalo negospodarno ravnanje. »Uprava Petrola bo kot dober gospodar storila vse, da se tam, kjer je bila morebitna škoda storjena, ta povrne,« je bil odločen Svetelšek.
Kakšne pristojnosti ima država?
Država bo zdaj na razplet Istrabenzove zgodbe poskušala vplivati prek NLB, ki je 13,14-odstotna lastnica koprske družbe. Zato nas je zanimalo, ali kot delničarka banke sploh ima te pristojnosti. »Država ima takšne pravice kot vsi delničarji. Torej na skupščini lahko zahteva pojasnila. Upravljanje deležev, ki jih ima NLB, pa je v pristojnosti uprave banke, ki poroča nadzornemu svetu. Vprašanja o tem lahko zahteva tudi skupščina, vendar ne more upravi nalagati načina upravljanja naložbe,« je pojasnil dr. Borut Bratina z Ekonomsko-poslovne fakultete Maribor. Dodal je, da bi takšne zahteve lahko pomenile politični pritisk, ki kaže na neustrezno korporacijsko prakso v Sloveniji, saj skupščina po zakonu ne more odločati o vodenju tekočih poslov.
O razrešnici je Bratina dejal, da je njen osnovni namen izražanje mnenja delničarjev o vodenju družbe, »vendar (ne)razrešnica nima pravnih posledic in ne vpliva na odškodninsko odgovornost«. Kot ga je razumeti, razrešnica vpliva zlasti na aktualne uprave, za odpoklicane člane uprave pa ni več smiselna in tudi ni potrebna.
Bratina je še povedal, da imata policija in tožilstvo bistveno večje pristojnosti za zaseg in pregledovanje dokumentacije kot revizor, ki mora delati po pravilih stroke. Zato je po njegovem mnenju odločitev počakati na ugotovitve kriminalistične preiskave ekonomična - če ne grozijo roki za zastaranje. Ta medalja ima po njegovem sicer dve plati, saj revizorji posle pregledujejo z drugimi očmi kot policija. Bratina je opozoril na razliko med kazensko in odškodninsko odgovornostjo. Prvo je teže dokazati, ker mora dokazovati naklep, druga pa se predpostavlja in je treba dokazati le nastalo škodo in vzročno zvezo. »Treba je znati razmejiti med poslovnim tveganjem, ki ga prevzamejo delničarji, in neskrbnim vodenjem, za kar so odgovorni uprava in nadzorniki,« je sklenil sogovornik.
Mali delničarji za ponoven sklic skupščine
Tudi člani društva Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (MDS) zahtevajo ponoven sklic Istrabenzove skupščine, ugotavljanje morebitnega preseganja pooblastil poslovodstva Petrola zaradi »čudnega umika podpore reviziji poslov za preteklih pet let« in glasovanja na skupščini ter oceno ravnanja odgovornih v NLB in Banke Celje, ker se niso udeležili skupščine, čeprav imata banki pomemben upravljavski delež. Na upravi Istrabenza so pojasnili, da je skupščino mogoče znova sklicati, če to zahteva najmanj pet odstotkov lastnikov kapitala. Mali delničarji tega praga ne dosegajo.
Mali delničarji navajajo predstavnico revizorja, da je družba Istrabenz kupovala delnice Petrola po višji ceni od tržne in da pred začetki nakupa ni opravila skrbnih pregledov ciljne družbe. »Šlo je za brezglavo kupovanje delnic Petrola z namenom prevzema nekajkrat večje ciljne družbe, po našem mnenju izključno zato, da bi obdržali položaj predsednika uprave Istrabenza. V MDS smo prepričani, da je predstavnica revizorja jasno pokazala obstoj protipravnosti ravnanja nekdanjega predsednika uprave in verjetno tudi nadzornikov, kar je prvi pogoj odškodninske odgovornosti,« je zapisal predsednik malih delničarjev Rajko Stankovič.
Dodal je, da Istrabenz ne bi uspel prevzeti Petrola, četudi finančne krize ne bi bilo. »V MDS ne trdimo, da je nekdanji predsednik uprave Istrabenza storil kaznivo dejanje, vendar smo prepričani, da obstaja odgovornost poslovodstva in nadzornega sveta, kakor tudi velika verjetnost, da bo Istrabenz v civilnem postopku za povrnitev škode uspešen,« je zapisali Stankovič. Največje lastnike Istrabenza (Petrol, NLB in Banko Celje) je pozval, da znova zahtevajo sklic skupščine in preverijo vse posle, kot je to predlagal mali delničar Franc Žitnik. Nadzorniki Petrola (pa tudi NLB in Banke Celje) pa bi morali na izredni seji ugotavljati, ali je bilo ravnanje vodstva v zvezi s sklepi na skupščini Istrabenza ustrezno. Obe omenjeni banki se na sejo nista niti prijavili, čeprav državo zanima razjasnitev in sankcioniranje ravnanja prejšnjih uprav Istrabenza.
Na komentar o odločitvah skupščine Istrabenza v Delu se je oglasil tudi Igor Bavčar in pisanje ocenil kot žaljivo. Zatrdil je, da nasprotovanje nekdanji upravi in Istrabenzu vodijo predvsem tiste »hobotnice« v ozadju, ki jih zanimajo povsem materialni interesi za premoženje holdinške družbe.