Medij: Dnevnik Avtorji: Suzana Rankov Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 14. 12. 2009 Stran: 23
Ljubljana - Čeprav nadzorniki Petrola na petkovi dopisni seji niso soglašali z odobritvijo 30-milijonskega jamstva bankam upnicam Istrabenza, so minuli vikend potekala intenzivna pogajanja med glavnimi akterji reševanja insolventnega Istrabenza mimo sodišč. Še sinoči so se tako predstavniki bank in Petrola dogovarjali o pogojih unovčitve jamstva, saj so banke Petrolu prvotno postavile zanj preveč tvegane pogoje. Poznavalci razmer ocenjujejo, da bi morale tokrat popustiti banke, zlasti ker v enajstih mesecih same niso dosegle nobenega napredka pri iskanju možnosti prostovoljne poravnave za Istrabenz.
Časa za dogovor pa je malo - najpozneje v sredo dopoldne mora Istrabenz sodišču predložiti dogovor o podaljšanju posojil, s čimer bo odpravljena dolgotrajna plačilna nesposobnost koprskega holdinga, in dokazilo o tem, da Istrabenz ni več kapitalsko neustrezen. To je sicer pokazalo zadnje vrednotenje njegovih naložb, vendar banke kljub temu vztrajajo pri dokapitalizaciji. Rok za glasovanje o prisilni poravnavi se izteče v četrtek.
Spomnimo, da so banke upnice, Petrol kot največji lastnik Istrabenza in uprava Istrabenza v začetku meseca dosegli načelen dogovor o prostovoljni poravnavi. Osnova zanj je bil predlog Petrola, po katerem bi banke Istrabenzu reprogramirale posojila, Petrol pa se je zavezal k dokapitalizaciji in predložitvi jamstva v višini 30 milijonov evrov za primer, da Istrabenzu zaradi neuspešne prodaje premoženja ne bo uspelo plačati obresti bankam. Toda minuli teden se je zapletlo; Petrol na čelu z Aleksandrom Svetelškom je sporočil, da je namesto 30 milijonov evrov pripravljen zagotoviti zgolj 17 milijonov evrov garancije in 5,2 milijona evrov za dokapitalizacijo, medtem ko bi morale družbe okoli NFD Staneta Valanta, ki so četrtinske lastnice Istrabenza, zagotoviti 13 milijonov evrov jamstev ter štiri milijone sredstev za dokapitalizacijo. Valant je bil sicer ves čas pripravljen sodelovati pri dokapitalizaciji, s čimer bi njegov lastniški delež ostal nespremenjen, vendar nima finančnih možnosti zagotoviti ustreznega deleža jamstev, premoženje, ki ga je ponujal v zameno za jamstvo, pa je bilo za banke nesprejemljivo.
Banke so vztrajale, da so načelni dogovor v začetku meseca dosegli na podlagi pisnega Petrolovega predloga, da bo sam zagotovil zahtevana jamstva, in so zato zavrnile pogovore o drugačnem dogovoru glede jamstva. Pod pritiski bank je uprava Petrola nadzorni svet v petek prosila za soglasje za polno jamstvo, vendar soglasja vseh nadzornikov ni bilo mogoče zagotoviti. Nekateri namreč najprej zahtevajo, da so znani pogoji unovčitve jamstva, ki ne smejo ogroziti poslovanja Petrola.
Poleg dogovora o pogojih unovčitve jamstva, pri katerem so bili pogajalci včeraj najbolj narazen, je odprta še vrsta drugih vprašanj. Petrol in NFD se morata tako dogovoriti, da se bodo družbe okoli NFD odpovedale sodelovanju pri dokapitalizaciji. Če bo Petrol v celoti prevzel zagotovitev zahtevanih jamstev, je namreč logično, da se mora Valant odpovedati ohranitvi sedanjega lastniškega vpliva. Toda Valant se za zdaj ni izjasnil, ali bo na to pristal. Poznavalci razmer se tako sprašujejo, ali se bo ponovila zgodba Mure, ko ravno zaradi Valantovega ravnanja država nekaj mesecev ni želela poseči v reševanje Mure.
Prav tako so še včeraj banke in Istrabenz usklajevali podrobnosti dogovora o podaljšanju posojil. Pogajanja v imenu bank vodi avstrijska odvetniška pisarna, ki so jo tuje banke najele pred meseci, ko so vložile predlog za stečaj Istrabenza. Poleg tega banke še vedno niso uskladile medbančnega dogovora, dokončno pa ni usklajen niti dogovor o delitvi presežkov iz prodaje deležev, ki so jih nekatere banke letos zasegle Istrabenzu na podlagi repo pogodb.