Medij: Svet24 Avtorji: Kariž Žiga Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 19. 02. 2016 Stran: 7
Razlaga EU
REŠEVANJE BANK, kije terjalo tudi izbris 600 milijonov podrejenih obveznic in delnic, očitno še vedno ni končano. Odločitev bo moralo sprejeti ustavno sodišče.
Ko smo leta 2013 reševali slovenske banke, so nam uradniki EU sporočili, da lahko to storimo le, če bomo ob tem razlastili tudi imetnike obveznic in delnic teh bank.
Finančno ministrstvo in Banka Slovenije sta navodilo upoštevali in po podatkih Vseslovenskega združenja malih delničarjev je škodo utrpelo sto tisoč imetnikov bančnih delnic in dva tisoč lastnikov podrejenih obveznic ter okoli 500 tisoč državljanov, ki varčujejo v pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah, izgube pa so utrpela tudi številna podjetja in občine. Po navedbah Društva Mali delničarji Slovenije je skupna vrednost odpisa lastnikov podrejenih obveznic v NLB, NKBM, Abanki, Probanki, Factor banki in Banki Celje dosegla 597,25 milijona evrov.
NEUSTAVNA RAZLASTITEV
Tisti, ko ostali brez svojega premoženja, menijo, da je bila poteza vlade nezakonita in neustavna in so zahtevali presojo ustavnosti Zakona o bančništvu. Ustavno sodišče se o zadevi ni želelo izreči, dokler s strani Sodišča EU ne prejmejo pojasnil, ali so bile smernice EU za nas zavezujoče ali ne. Težko je reči, kako se po včerajšnji objavi ugotovitev generalnega pravobranilca Sodišča EU Nilsa Wahla, ki mu bo po vsej verjetnosti sledilo tudi sodišče EU, počutijo lastniki izbrisanih obveznic in kako uradniki na finančnem ministrstvu in Banki Slovenije.
SMERNICE NISO OBVEZNE
V ugotovitvah je namreč zapisal, da bruseljske smernice o državni pomoči v bančništvu držav sicer ne zavezujejo, a ustavno sodišče mora presoditi, ali so bili ukrepi sorazmerni in skladni z ustavo. Na te smernice se sicer izgovarjata država in Banka Slovenije. A ob tem poudarja tudi, da so v Bruslju dali jasno vedeti, da ob neupoštevanju teh smernic obsežnim sanacijskim ukrepom za slovenske banke s konca 2013 zelene luči ne bodo prižgali.
Ključna je tudi ugotovitev, da odpis hibridnega kapitala in podrejenih obveznic glede na omenjene smernice Evropske komisije nista bistveni pogoj za odobritev državne pomoči. Ustavno sodišče bo moralo tako preveriti, ali bi bili lastniki obveznic in hibridnega kapitala, če bi banke pustili propasti, bolj ali manj oškodovani, in tudi na podlagi tega presoditi, kako primeren je bil ukrep izbrisa.
VPLIVNA PRIVATIZACIJO
Odločitev ustavnega sodišča je po objavi mnenja Nilsa Wahla še vedno nemogoče napovedati, prav tako čas te odločitve. Glede na to, da bosta naslednji dve leti ključni za prodajo naše največje banke, bo senca morebitnega vračila odvzetega premoženja zagotovo odganjala resne snubce in nižala ceno NLB.