Medij: Dnevnik Avtorji: Tomaž Modic Teme: Mali delničarji, banke, obveznice Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 04. 02. 2015 Stran: 7
Znane so izgube, ki bodo zaradi prisilne sanacije domačega bančnega sistema doletele pokojninske sklade in več kot pol milijona varčevalcev. Ostali so brez več kot 32 milijonov evrov, kar jim je lani in letos močno oklestilo donose.
Slovenski pokojninski skladi, v katerih za dodatno starostno pokojnino varčuje kar okoli pol milijona državljanov, bodo zaradi sanacije domačega bančnega sistema ostali brez premoženja v višini več kot 32 milijonov evrov.
To razkrivajo najnovejši podatki Agencije za zavarovalni nadzor (AZN). Iz njih je razvidno, da bodo zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe z odpisom in popravki naložb v delnicah in podrejenih obveznicah NLB, NKBM, Abanke Vipe, Factor banke in Probanke v lanskem in letošnjem letu izgubile več kot 90 milijonov evrov sredstev. Približno tretjina tega odpade na pokojninske sklade.
Pred koncem leta je za piko na i poskrbelo še podržavljenje Banke Celje, kar bo vsem pokojninskim skladom prizadejalo nove milijonske izgube. Čeprav so nekateri v pričakovanju tega najbolj črnega scenarija že lani in v začetku letošnjega leta oblikovali ustrezne popravke, je v njihovih bilancah konec septembra obtičalo za več kot osem milijonov evrov vrednostnih papirjev Banke Celje.
1,6 % vseh naložb so izgubile zavarovalnice, pozavarovalnice in pokojninske družbe zaradi sanacije slovenskega bančnega sistema. 111,2 mio. € znašajo izgube zaradi odpisov vrednostnih papirjev NLB, NKBM, Abanke Vipe, Factor banke, Probanke in Banke Celje.
Če bodo v zavarovalnicah ogromne izgube lahko nadomeščali z zaslužki pri avtomobilskih, nepremičninskih in drugih zavarovanjih, je povsem drugače pri izvajalcih dodatnega pokojninskega zavarovanja. Njihove nespametne naložbe oziroma tvegano vlaganje denarja od vplačanih premij bodo pokrili njihovi zavarovanci. Ti bodo namreč dosegali nižje donose in s tem nižjo dodatno pokojnino.
Da so bili imetniki izbrisanih podrejenih obveznic bank, so nam potrdili vsi upravljalci pokojninskih skladov. Le nekaj jih je bilo pripravljenih razkriti obsežnost izgub.
Odpisi klestili donose pokojninskih skladov
Eno večjih izgub so utrpeli v Modri zavarovalnici, ki je tudi največja v državi. Njen sklad javnih uslužbencev (ZVPSJU) ima namreč več kot 206.000 zavarovancev, odprti sklad KVPS pa 27.400 članov. »Izguba (...) je v povprečju znašala okoli enega odstotka premoženja skladov v upravljanju. Za toliko so nižje tudi donosnosti,« so nam povedali v Modri zavarovalnici. Njihovi donosi se kljub vsemu gibljejo višje od konkurence, v obdobju petih let presegajo 20 odstotkov.
V Pokojninski družbi A, kjer imajo 41.300 zavarovancev, so imeli premoženje v zunanjem upravljanju pokrito z garancijo upravljalcev. Zaradi večmilijonske izgube jim tako ni bilo treba zagotoviti lastnih sredstev za pokritje razlike do zajamčenih donosov. »Izgubili pa smo del donosa nad zajamčenim. Donos je bil nižji za okoli 1,2 odstotne točke v primerjavi s tem, da podrejenih bančnih obveznic sploh ne bi imeli,« je pojasnila članica uprave Karmen Dietner.
Sklad za beneficirane poklice oziroma poklicne pokojnine SODPZ, ki ga upravlja Kapitalska družba, je medtem ostal brez okoli 400.000 evrov, donos pa je bil nižji le za 0,07 odstotne točke.
Podatke so razkrili še v Banki Koper, kjer imajo le 5200 zavarovancev. Donos njihovega sklada je bil zaradi izbrisa ene od podrejenih obveznic bank v letu 2013 nižji kar za 2,9 odstotne točke.
V Prvi osebni zavarovalnici, ki ima skoraj 77.000 članov, upravlja pa več kot 233 milijonov evrov premoženja, so bolj redkobesedni o velikosti izgub zaradi sanacije bank. Razkrili so le, da je njihova izpostavljenost do podrejenih obveznic Banke Celje znašala dober odstotek vrednosti skladov in da se letošnje donosnosti pri večini od štirih skladov gibljejo pri okoli desetih odstotkih. Kljub temu so za rekordne donose poskrbeli kar sami, saj so enostavno spremenili način vrednotenja premoženja. Brez tega bi skladi Prve osebne zavarovalnice zaradi odpisov bančnih obveznic drug za drugim dosegali negativne donose.
Z vprašanji smo se obrnili tudi na Zavarovalnico Triglav in njeno pokojninsko družbo Skupna, ki imata skupno več kot 91.000 zavarovancev in za skoraj 400 milijonov evrov premoženja v upravljanju, vendar zaman. Medtem ko v Skupni zaradi aktualne prevzemne ponudbe podatkov ne razkrivajo, so v Triglavu pojasnili zgolj to, da so morali slabiti naložbe v obveznice Probanke in Banke Celje. Kot smo izvedeli, sta bila Skupna in Triglav med največjimi izgubarji.
Od večjih skladov tudi v Moji naložbi, ki ima več kot 30.000 članov, podatkov o izgubah ne razkrivajo.
Banke izgubile pokojninske milijone
Danes (po)zavarovalnice in pokojninske družbe nimajo praktično nič več naložb v delnicah in obveznicah slovenskih bank, saj so jih prodale ali v celoti izgubile. Sanacija bank, ki smo jo izpeljali z večmilijardno davkoplačevalsko injekcijo in izbrisom podrejenih obveznic bank, bo pustila dolgoročne posledice tudi na finančnem trgu.
AZN: Odpisi niso ogrozili kapitalske ustreznosti
V AZN pod vodstvom Sergeja Simonitija so nam pojasnili, da se je pomembno spremenila naložbena politika (po)zavarovalnic in pokojninskih družb. V depozite pri slovenskih bankah so namreč iz previdnosti začele vlagati manj sredstev. Tako je njihova izpostavljenost do domačih bank konec leta 2013 znašala 564 milijonov evrov, medtem ko je še leto prej dosegala skoraj milijardo evrov. Za boljšo sliko, v pokojninske sklade se je samo lani steklo četrt milijarde evrov svežih sredstev.
Na Agenciji za zavarovalni nadzor (AZN) so nam povedali, da so se odpisi delnic in podrejenih obveznic bank odrazili v nižjem poslovnem izidu zavarovalnic, pozavarovalnih in pokojninskih družb ter v nižji donosnosti kritnih skladov. »Kljub odpisom omenjenih naložb pa so vse družbe, ki jih agencija nadzira, izkazale presežek kapitala nad zahtevanim minimalnim kapitalom,« so dejali v AZN.