V Društvo MDS smo danes z zanimanjem prebrali razširitev dnevnega reda 20. skupščine banke NLB, d.d., ki jo je predlagala AUKN, in ki želi, da skupščina sprejme sklep o nezaupnici dvema članoma uprave nekdanjega predsednika Boža Jašovića. Prav tako pa predlaga skupščini posebno revizijo za dve odvisni družbi (LHB Internationale Handelsbank AG in NLB InterFinanz AG), ki sta pred likvidacijo. Naj spomnimo, da je predsednik Društva MDS na zadnjih treh skupščinah NLB spraševal, kdaj bomo iskali krivce za nastalo situacijo, a odgovor je bil vedno enak, in sicer; da dosedanje raziskave, med drugim tudi forenzična revizija niso obrodile sadov, res pa je, da ni bilo povedano kje so bile te raziskave točno izvedene.
Ljubljana, 22. november 2012
Zakaj neenakopravna obravnava članov bivše uprave Boža Jašovića
Iz medijskih objav je moč razbrati, da naj bi novi Nadzorno svet (NS) NLB pooblastil predsednika Uprave g. Janka Medjo, naj z Davidom Bedenkom in Markom Jazbecem prekine sodelovanje. V Društvu MDS nas čudi zakaj tega predsednik Uprave še ni naredil, če pa takega pooblastila slučajno ni dobil, pa zakaj ga NS za to še ni pooblastil. Hkrati nas moti to, da nihče ne razmišlja o zamenjavi belgijskega člana g. Guya Snoeksa, ki je bil član iste uprave in po našem vedenju tudi zadolžen za ocenjevanje naložb.
Sicer zakon v 2. točki 3. alineje 268. člena ZGD-1 dopušča instrument nezaupnice, ki NS da možnost direktnega odpoklica člana Uprave zaradi izreka nezaupnice s strani skupščine, a hkrati dopušča možnost, da NS tega ne izvrši, če razlogi za nezaupnico niso dovolj utemeljeni.
V Društvu MDS zato upamo, da bodo predlagatelji sklepa do skupščine pripravili ustrezno obrazložitev predlaganega sklepa, ki bo pravno zdržala, ter bo hkrati jasno obrazložila zakaj niso predlagali še nezaupnice belgijskem članu Uprave.
Izredna oziroma forenzična revizija za 10 let neskladna z določili ZGD-1, neizvedljiva ter izpodbojna
V Društvu MDS smo že v uvodu povedali, da smo na vseh skupščinah podpirali morebitno razčiščevanje za nazaj v primeru NLB, zlasti v luči gospodarnosti in dolžne bančne previdnosti in ugotavljanja morebitnih odstopanj od zapovedanih standardov, ki so NLB pahnili v milijonske izgube.
Čeprav je sklep, kot ga predlaga AUKN, navidezno namenjen prav temu in bo po vsej verjetnosti všeč ljudskim množičam, pa je vsebina sklepa v celoti neskladna z določili ZGD-1 in ne gre za drugega kot populističen predlog, ki se ga po veljavni zakonodaji sploh ne da izvesti.
Zakon namreč jasno določa, da skupščina imenuje posebnega revizorja s sklepom, kjer mu tudi naloži predmet oz. podrobnosti posebne revizije (AUKN svoj predlog popularno poimenuje kot forenzična revizija) ter rok do kdaj naj jo izvede. Predlagani sklep države ima torej dve vsebinski pomanjkljivosti oziroma napaki in sicer; kdo bo revizijo opravljal ter obdobje revizije, ki po 318. členu ZGD-1 lahko zajema le obdobje zadnjih petih (5), nikakor pa ne zadnjih 10 let.
5 letni rok, določen v 318. členu ZGD-1, je posledica dejstva, da za večino arhiva velja obveznost hranjenja do 5 let in le redke so izjeme, ki imajo ta rok podaljšan na 10 ali več let. V Društvu se zato sprašujemo ali AUKN ni seznanjena z določbami ZGD-1 ali pa je ozadje predlogov politično motiviran?
Populizem ali zgolj pravna neukost? Javni poziv vodstvu AUKN
V Društvu MDS se ne moremo znebiti občutka, da gre pri pripravi te razširitve za ceneni populizem, ki ima namen preusmeriti pozornost iz drugih zelo pomembnih tem. V Društvu MDS namreč ne verjamemo, da sta ti dve napaki pri sklepu o posebni reviziji naključni oz. jih je pripravljavec storil nehote zaradi nepoznavanja zakonov.
Zato javno pozivamo AUKN, da nemudoma pripravi popravek sklepa o posebni reviziji in naj javno pojasni zakaj tega ni storilo ob podaji razširitve ter javno pojasni zakaj instrument nezaupnice ne predlagajo tudi za belgijskega člana uprave NLB. Prav tako naj AUKN pojasni ali namerava na prihajajoči skupščini dopolniti tudi še 2 mesti v NS, ki sta prazni in s kom, da ne bomo delničarji na sami skupščini ponovno priča 'tržnici' za mesta v NS.