Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 25. 01. 2012 Stran: 22
Ljubljana - O soglasju k prodaji desetodstotnega deleža Mercatorja v lasti NLB Agrokorju bodo očitno odločali delničarji banke, med katerimi ima večinski lastniški delež Republika Slovenija. Pri odločanju o izdaji soglasja za prodajo Mercatorja se je namreč več članov nadzornega sveta zaradi »morebitnega nasprotja interesov oziroma ustvarjenega videza o nasprotju interesov« izločilo, tako da nadzorni svet NLB »zaradi nesklepčnosti« sploh ni mogel odločati. Upravi je zato predlagal sklic skupščine.
Na drugi strani pa je pričakovati, da bo uprava Pivovarne Laško iz dnevnega reda ponedeljkove skupščine umaknila odločanja o soglasju k prodaji njenega četrtinskega deleža Mercatorja. Ker se je Mercator minuli teden odločil, da ne bo objavil prevzemne ponudbe za Pivovarno Laško, namreč ni več pravnih podlag za skupščinsko odločanje o soglasju k prodaji delnic Mercatorja po zakonu o prevzemih. O prodaji delnic Agrokorju bo tako odločal kar nadzorni svet pivovarne. Več bo predvidoma znano po jutrišnji seji nadzornega sveta Pivovarne Laško. Če se bo uprava odločila, da bo z dnevnega reda v ponedeljek umaknila predlog za prodajo Mercatorja, se bodo delničarji zgolj seznanili z elementi oziroma vsebino pogodbe o prodaji delnic Mercatorja, kot je zahtevala Kapitalska družba.
Ni izključeno, da bo uprava Pivovarne Laško nadzornikom že na jutrišnji seji predlagala, naj odločijo o soglasju k prodajni pogodbi. Na decembrski seji so namreč sprejeli zgolj sklep, da podpirajo postopek prodaje delnic Mercatorja, ne pa tudi, da soglašajo s sporazumom o prodaji delnicAgrokorju. Kakšen bi bil izid glasovanja o prodajni pogodbi, je težko napovedati. Uprava z Dušanom Zorkom na čelu namreč goreče zagovarja posel z Agrokorjem. Pod vplivom uprave so se tudi predstavniki zaposlenih postavili na stran prodaje, prav tako sta ji bila doslej naklonjena nadzornika Peter Groznik in Borut Bratina, katerega poslovni partner Dušan Jovanovič je, kot smo razkrili nedavno, novembra lani svetoval eni od Agrokorjevih hčerinskih družb. V nadzornem svetu Laškega sta še Vladimir Malenkovič in Borut Jamnik.
Da bi država na skupščini NLB soglašala s prodajo delnic Mercatorja Agrokorju, je glede na ostra stališča Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) do te transakcije malo verjetno. Glede na predvolilne izjave prvakov strank, tudi najverjetnejšega mandatarja Janeza Janše, pa tudi v novi vladi ne bi smeli podpirati posla z Agrokorjem, čeprav so se v zadnjih dneh pojavile informacije, da nekateri politični veljaki iz vrst prihajajoče vlade popuščajo pod pritiski Agrokorjevih lobistov.
Sporazum o prodaji Mercatorja Agrokorju bo veljaven, če ga bodo podpisali delničarji, ki imajo skupaj 75 odstotkov delnic, vključenih v prodajni konzorcij. Prodajalec, ki bi kljub zadostni podpori prodajnemu sporazumu nasprotoval njegovemu podpisu, pa bi moral plačati po 25 evrov kazni za vsako delnico, katere imetnik je. Ker ni pričakovati, da bi skupina manjših delničarjev nasprotovala podpisu prodajnega sporazuma in s tem tvegala plačilo visokih pogodbenih kazni, odločilni za prodajo ostajata Pivovarna Laško in NLB, ki imata skupaj 66 odstotkov delnic, vključenih v prodajni konzorcij, od tega samo Laščani 44 odstotkov. Za Laščane pa so sankcije, če ne bi dobili soglasja pristojnih organov družbe, bistveno višje kot za preostale prodajalce. V tem primeru bi namreč morali plačati skoraj 22 milijonov evrov, torej celo več, kot bi za kršitve vseh zavez vpetih letih lahko plačal Agrokor.
Nadzorni svet bo počakal z imenovanjem novega šefa NLB
Čeprav je Božo Jašovič s položaja predsednika uprave konec decembra »nepreklicno odstopil«, bo banko še naprej vodil s polnimi pooblastili in s polno podporo nadzornega sveta do trenutka imenovanja novega predsednika uprave. Nadzorni svet je sicer včeraj imenoval nominacijsko komisijo, ki bo pripravila kriterije za izbor novega mandatarja uprave, ki ga bo imenoval, »ko se bo nova vlada opredelila« do strategije sedanje uprave do leta 2015 in akcijskega načrta za zagotavljanje kapitalske ustreznosti do junija letos. Nadzorni svet je potrdil tudi načrt banke, ki pa predvideva, da bo matična banka letos poslovala pozitivno, skupina pa še vedno negativno.
NLB in Banka Celje spet brez glasovalnih pravic v Laškem
Za dodaten zaplet na skupščini Pivovarne Laško je včeraj poskrbela Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki je zaradi domnevno usklajenega zasega delnic Infondu Holdingu leta 2009 ponovno odvzela glasovalne pravice Novi Ljubljanski banki in Banki Celje, skupaj lastnicama 26,4-odstotnega deleža v laški pivovarni. Ker torej NLB in Banka Celje na skupščini spet ne bosta mogli glasovati, je vprašanje, ali uprava Pivovarne Laško ne bo tudi tokrat s skupščine umaknila predloga za preoblikovanje skupine v pogodbeni koncem. NLB je namreč največja upnica Laščanov in že dve leti nasprotuje takšnemu preoblikovanju, saj želi ohraniti sedanjo raven samostojnosti pri odločanju o vprašanjih, povezanih s financami in komercialo, zlasti Pivovarne Union, z delnicami katere ima zavarovan pretežni del posojil. NLB je nejevoljna tudi zaradi predlogov za stoodstotno dokapitalizacijo in predloga za spremembo statuta, po kateri bi uprava ob predhodnem soglasju nadzornega sveta pridobila možnost za še eno povečanje osnovnega kapitala v prihodnjih petih letih (odobreni kapital). Da bi uprava Laškega kljub nasprotovanju še nekaterih drugih bank, lastnic Laškega, umaknila te točke z dnevnega reda, bi bilo težko verjeti, saj se mora zavarovati pred odgovornostjo za nesprejetje ustreznih sklepov, potrebnih za primer insolventnosti družbe, ki ni izključena. Skratka, uprava Laščanov bi morala biti tokrat zagotovo manj dovzetna za pritiske in sugestije NLB, saj ta (tako kot druge upnice) ni držala besede, da bodo konca minulega leta pristopila k reprogramu več kot 300 milijonov evrov posojil, ki dušijo poslovanje družbe.