Medij: Večer Avtorji: Ferluga Irena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Danes Datum: 04. 10. 2014 Stran: 2
Včerajšnja objava sklepa ustavnega sodišča, da do končne odločitve ne dovoli objave seznama slabih kreditov NLB in NKBM, ki bi ga banki v skladu z novelo zakona o dostopu do informacij javnega značaja morali objaviti do 19. oktobra, lahko nakazuje tudi končno odločitev ustavnih sodnikov. Kakršna koli že bo, odločila bo o oškodovanju ali zaščiti, za zdaj pa bankama daje čas, da svoja slaba portfelja še zmanjšata pod zdajšnjih okoli 20 odstotkov.
Vsaksebi si tako stojita javni interes vedeti, kdo je povzročil večmilijardno bančno luknjo, in zasebni - tako bančni kot bančnih komitentov. Težko bitko bijejo vsi, še najtežjo pa ustavni sodniki, ob katerih odločitvi je, in to ne prvič, na preizkušnji verodostojnost slovenskega pravnega sistema oziroma zaupanje vanj. Kar bi morali ustavni sodniki s svojo odločitvijo, ali ima javnost pravico vedeti ali pa bi zaradi objave tega seznama bančni sistem res "padel", pokazati, je neodvisnost in nepovezanost z nosilci drugih vej oblasti in ozadji na eni strani ter nepristranskost do prosilcev, ki od njih pričakujejo obravnavo v razumnem času. Če se je z odločitvijo mudilo, ker bi morali banki čez dobra dva tedna razkriti imena dolžnikov in tistih, ki so jim odobrili kredite, bi se enako moralo muditi tudi z odločitvijo, ali so bili mali delničarji decembra podržavljenih bank in kupci njihovih obveznic razlaščeni po nepotrebnem. Ker to čaka še lastnike Banke Celje in Gorenjske banke. Če naj bi šlo pri razkrivanju dolžnikov in odločevalcev o njih za grožnjo konkurenčnemu položaju, potem so v najmanj enakem položaju posamezniki, ki so v neizmernem zaupanju v slovenske banke najemali kredite, da so v najmnožičnejši javni ponudbi delnic doslej ob upanju na stabilno rast cene računali na krpanje skromne pokojnine enkrat po upokojitvi.
Toda njihovi krediti niso uvrščeni med slabe terjatve, niso pristali ne v slabi banki ne v tistem delu bančnega portfelja, ki ga je treba znova in znova slabiti. Ti ljudje stežka plačujejo vsakomesečne obroke, ker jih je tudi sram priznati, da so, odrasli in preudarni meščani, nasedli praznim obljubam. Mnogi od tistih, ki so jih takrat dajali, so jih namreč v evforiji naraščajoče cene v prvih dneh kotacije na Ljubljanski borzi - prodali.
Razlastitev čaka še lastnike Banke Celje in Gorenjske banke.