Medij: Delo Avtorji: Šuligoj Boris Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 15. 04. 2014 Stran: 1
Luka Koper Odvetniki: Rezultat glasovanja o razrešitvi predsednika uprave je bil pravilno interpretiran
KOPER - Gaspar Gašpar Mišic je sinoči po dolgih urah vendarle predal posle novemu predsedniku uprave Andražu Novaku, ki je do zdaj tri mesece opravljal funkcijo člana uprave za operativo in prodajo, pred tem pa vodil terminal za generalne tovore. Odvetniki, ki smo jih prosili za pojasnilo, so potrdili, da je bilo štetje glasov korektno. A Mišic se, kot kaže, zlepa ne bo vdal.
Statut Luke Koper, ki so ga potrdili delničarji na (prav zaradi nezakonitega statuta) ponovljeni skupščini 19. marca, kot kaže, ni skladen z zakonom o gospodarskih družbah. Nezakonit statut so delničarji sprejeli že na novembrski seji, po kateri je mali delničar Rajko Stankovič vložil izpodbojno tožbo in pozneje tudi na sodišču dokazal, da ima prav. Na marčni skupščini so zato sprejemali temeljito proučen novi predlog statuta, na katerega je izpodbojno tožbo napovedala le občina Koper (zaradi drugega določila), vendar je pozneje umaknila napoved o tožbi. Delničarji so bili prepričani, da imajo zakonit statut do prve naslednje (nedavne) seje nadzornega sveta. V statutu je pisalo, da je sklep o razrešitvi člana uprave veljaven, če zanj glasuje večina od navzočih nadzornikov. V zakonu (o gospodarskih družbah) pa piše, da je sklep o razrešitvi veljaven, če zanj glasuje večina od oddanih glasov. Antolovičev vzdržani glas ne šteje za oddanega. To bi nadzorniki morali vedeti. Zdaj vedo.
Toda Gašpar Gašpar Mišic se je dan po napornem maratonskem nadzornem svetu po posvetu z nekaterimi pravniki in odvetniki odločil, da odločitve nadzornikov ne bo mirno sprejel. Kljub drugačnim izjavam za javnost je za Delo potrdil, da je od nadzornega sveta včeraj najprej zahteval umik petkove razrešitve. Ker je ni dosegel, se je odločil, da bo predal posle in nato s pravniki natančno proučil svoje pravice, vložil odškodninsko tožbo in tudi presojo ustavnosti zakona, če bo treba. V prepričanju, da so ga nadzorniki odpoklicali brez pravega razloga, bi v odškodninski tožbi lahko terjal plače do konca mandata (približno pol milijona evrov). Prva nadzornica Alenka Žnidaršič Kranjc je kot glavni razlog navedla »nedejavnost uprave«.