Medij: Delo Avtorji: Šuligoj Boris Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 22. 01. 2014 Stran: 4
Sklic skupščine Društvo Mali delničarji Slovenije je imelo prav - Ilič: Prva luška nadzornica Alenka Znidaršič Kranjc ni v navzkrižju interesov
Koper - Uprava Luke Koper mora čim prej sklicati skupščino svojih delničarjev, na kateri bodo na predlog večinskega lastnika (države) ponovno spreminjali statut, ki so ga sprejeli na skupščini oktobra lani. Gašpar Gašpar Mišic se nam včeraj ni javil, da bi odgovoril, kako hitro namerava objaviti sklic. Od tega je odvisna tudi dolžina preostanka njegovega mandata.
Tomaž Kuntarič, predsednik uprave Soda, in Matej Pire, član uprave Soda, sta z včerajšnjo zahtevo za sklic skupščine delničarjev Luke Koper priznala, da imajo člani Društva Mali delničarji Slovenije prav, da so vložili izpodbojne tožbe na koprsko sodišče. Na skupščini delničarjev je za zdaj predvidena samo ena vsebinska točka dnevnega reda, s katero bodo razveljavili spremembe statuta, ki so jih sprejeli na skupščini 7. oktobra 2013; in to kljub opozorilom Rajka Stankoviča, da so spremembe v neskladju z zakonom o soupravljanju delavcev, in pozivom, da si vzamejo pet minut odmora za temeljit premislek o taki spremembi statuta.
Mali delničarji so novembra izpolnili napoved o izpodbojni tožbi in sodišče je zadržalo veljavnost novega statuta. Glede na vsebino zdaj predlaganih sprememb, ki v celoti upoštevajo pripombe malih delničarjev, sklepamo, da je Sod s sedanjim sklicem skupščine priznal napako. Odločili so se za cim hitrejšo ponovno spremembo statuta, saj bodo le tako lahko najhitreje vzpostavili razmere, ko bi v nadzornem svetu samo pet nadzornikov, predstavnikov kapitala, odločilo o nadaljnji usodi uprave Gašparja Mišica. Sodišče po vsej verjetnosti ne more zavrniti izpodbojnih tožb malih delničarjev, in tako bi stari statut Luke Koper ohranjal status quo pri odločanju o (kot kaže) najpomembnejšem vprašanju za največjega lastnika družbe. Predsednik uprave Luke Koper bi moral v nekaj dneh objaviti sklic skupščine (v Delu in na spletni strani Ajpesa), po zakonu sme zavlačevati največ 30 dni. To pomeni, da bi morala biti skupščina Luke Koper najpozneje 21. marca. Rajko Stankovič je včeraj za Delo povedal, da mali delničarji takšnemu predlogu sprememb statuta ne nameravajo oporekati.
Pri prvi nadzornici res navzkrižje interesov?
Včeraj se je na občinskem portalu eKoper.si, ki ga ureja Sebastjan Jeretič, svetovalec Borisa Popoviča, pojavil komentar »Zdrs na bananinem olupku«, v katerem se avtor sprašuje, ali bo pri sodni ugotovitvi, da je bil statut nezakonito spremenjen, osebno odgovarjal tisti, ki je take nezakonite spremembe statuta predlagal. Take nezakonito predlagane spremembe so spregledali vsi, celo KPK, opozarja nepodpisani avtor članka. V njem navaja domnevo, da naj bi bila prva nadzornica Luke Koper Alenka Znidaršič Kranjc, kot večinska lastnica Prve osebne zavarovalnice, v nasprotju interesov, ker je predsednica nadzornega sveta družbe, ki je »potiiettiben« delničar Pokojninske družbe A. (Po naših podatkih je' Luka le šestodstotni delničar te pokojninske družbe.) V konfliktu interesov pa naj bi bil tudi Rado Antolovič, ki vodi P & O Maritime Company v pristanišču Dubaj, kar so menda spregledali vsi odgovorni predstavniki države.
Zato smo za mnenje povprašali Uroša niča, strokovnjaka za korporativno pravo, in ta nam je povedal: »Alenka Znidaršič Kranjc, ki je tudi izvršna direktorica Prve osebne zavarovalnice, ne bi smela opravljati nobenih poslovodnih ali nadzornih funkcij v potencialno konkurenčnih delniških družbah, torej tudi ne v Pokojninski družbi A. Drugih omejitev zakon z vidika konkurenčne prepovedi ne določa. Če bi bila Luka Koper večinski (obvladujoč) delničar v družbi Pokojninska družba A in bi po svojih organih vodenja lahko vplivala na njeno poslovanje, potem bi lahko dodatno ugotavljali, ali je morebiti podano nasprotje interesov po 38. členu ZGD.« Po njegovih besedah si je tak položaj izredno težko predstavljati, poleg tega pa ne zahteva nujno odstopa s funkcije, saj zadostuje, da se član s konfliktom vzdrži glasovanja ali sodelovanja na sejah, kjer se obravnava problematika, povezana z nasprotji interesov. »Govorice o nasprotju interesov torej pravno niso utemeljene.«